IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 19.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Igor E. Bergant: Novodobni Miklavž/Božiček/Dedek mraz

10.12.2012
Piše:Igor E.Bergant
Twitter: @IEBergant
 
Me prav briga, če se bo komu zdelo bizarno, da naslednje propagiram v publikaciji, ki naj bi dejansko spodbujala potrošnjo, toda leži mi na srcu: skrajni čas je, da se Miklavži, Božički in Dedki mrazi v nas še letos "skulirajo” in pri darovanju dobro premislijo. Seveda boste mnogi skočili v zrak in ugotovili, da bo vse skupaj vzelo delo jelenčkom, posledično pa prizadelo tudi trgovce in na tisoče zaposlenih v trgovini. Skratka, da pridigam iste neumnosti kot surovi politični odločevalci, ki z dramatičnimi rezi v proračune (predvsem tam, kjer so prizadeti predvsem drugi) onemogočajo eno izmed osnovnih gibal okrevanja gospodarstva – porabo. A naših prizadetih ekonomij niti dolgoročno ne more rešiti zaslepljeno trošenje v trgovinah, pač pa samo osveščeni, razumsko delujoči in solidarni državljani, ki ne bodo pristali na dramatično povečanje socialnih razlik.
 


Svoj traktat na tem mestu prekinjam s konkretno izkušnjo. V majhnem osnovnošolskem razredu (15 otrok) mojega sina rojstnodnevne zabave navadno prirejamo za vse sošolce in sošolke skupaj. Pred dvema letoma sta starša enega od njih skušala uveljaviti zamisel, da bi se v prid zmernosti in enakosti otroci izrecno omejili pri obdarovanju. Namesto darila naj bi vsak slavljencu prinesel en evro. Idejo je večina staršev seveda sprejela, predvsem zato, da bi v ponorelih časih konzuma otroke (tudi) tako naučila skromnosti. Po nekaj izvedbah se je poskus popolnoma – ponesrečil. Otroci so bili užaljeni, ker so (prevelika) darilna pričakovanja za rojstni dan medtem že postala tradicija, samoomejevalno pravilo pa so najbolj pogosto kršili prav v tistih družinah, ki so socialno šibkejše. Kakor koli vzameš – na koncu smo vedno krivi starši, tako za razvajenost lastnih otrok kot tudi prepričanja, da si lahko socialno vključenost in kratkotrajen pobeg iz socialne deprivilegiranosti kupiš s pretiranim darilom.
 
Ta izkušnja je sicer boleča, a zaradi nje vseeno ne bi kazalo odnehati. Cilj je še vedno dober, le pot morda ni bila prava. Morda je ob decembrskem potrošniškem festivalu čas za drugačne pristope. Denimo, da Miklavži/Božički in Dedki mrazi v nas poleg lastnih otrok enako skromno obdarimo tudi tiste v naših okoljih, ki preprosto ne zmorejo več kupiti daril svojim (kaj šele drugim, zaradi česar se praznovanj rojstnih dni niti ne udeležujejo več). Morda pa je še bolje, da Miklavž/Božiček/Dedek mraz v nas pomaga posredno, s prostovoljnim prispevkom za šolsko prehrano ali šolo v naravi za revnejše učenke in učence. Nesprejemljivo je, da v šolah eni lahko jedo, drugi pa ne. Če tega z našim denarjem ne zmore (ali noče) več "država”, potem se moramo državljani organizirati drugače, vsaj dokler te "države” kot volivci ali emigranti ne zamenjamo.
 
Predvsem pa – države v kapitalističnem gospodarstvu, ki imajo majhne socialne razlike, so dokazano uspešnejše in se v njih tudi lepše živi, ne glede na raven gospodarskega razvoja, na kateri so. Imajo pa tudi boljšo perspektivo, ko gre za napredek in, če hočete, tudi trošenje. Kdor zapravlja s pametjo, zmerno in redno na daljši rok, je tudi za gospodarstvo in trgovino bolj koristen. Saj bi radi Miklavži/Božički in Dedki mrazi menda želeli živeti in delovati še dolgo ter vzdrževati čarobnost in upanje, ne pa vsako leto hoditi po robu, onstran katerega sta obup in bankrot.

 
 
 
 
back to top