IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Igor E. Bergant: Kriza! In kaj zdaj?

22.05.2012
Piše: Igor E.BergantTwitter: @IEBergant
 
 
O krizi se je tudi v časih, ko nam je, "kaoˮ, šlo dobro, veliko govorilo. "Krizaˮ je bila takoj, ko nekaj ni bilo idealno; ko se rast, česar koli že, ni dvigala s svetlobno hitrostjo, ko je na policah trgovin za nekaj ur zmanjkalo artikla, ki se je v malce drugačni embalaži (ampak načeloma pa z enako vsebino) kopičil nekaj centimetrov vstran. Izobilja smo se navadili relativno hitro, še bolj pa tega, da naše - pogosto namišljene potrebe - moramo zagotoviti nemudoma. Takoj, isto sekundo... To velja za vse, tako premožne, vmesne in tudi revnejše. Celo v najnujnejšem (je) obstaja(la) izbira in možnost takojšnje zadovoljitve osnovnih potreb.V današnjem času, ko je beseda "kriza” postala tako pogosta, da je skoraj ne moremo več slišati, se večkrat spomnim časov, ki so bili - tudi v primerjavi z današnjimi - zares krizni. Pa je tega komaj dobrih dvajset let... Ko gre za oskrbo, se spomnim doživetij iz bolgarskega mesta Plovdiv, ki sem ga obiskal leta 1990, ko so tam gostili svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki. Ljudje so po vse dneve v vrstah kar na ulicah čakali na najnujnejše prehrambene dobrine. En dan je prišlo meso, kakšen drug dan jedilno olje. Trgovine so bile kot izropane, v izobilju so bili samo kozarci z vloženim korenjem in grahom ter strupenozelene plastenke (smrdljive) vode, ki so jo prodajali kot pitno. Groza. Ljudje so obupani posedali po kavarnicah in bolščali v televizijske ekrane, ki so prikazovali celodnevne seje iz bolgarske skupščine, v kateri se je v hudih mukah rojevala parlamentarna demokracija. To je bila kriza.In še veliko hujša kriza se je potem dogajala drugod na Balkanu, kjer se je razdivjala krvava vojna in dogajali nesluteni zločini. Kaj je lahko še bolj groznega. Katera kriza je lahko sploh še bolj dramatična?!Dokler (pre)številni ljudje vendarle niso pripravljeni nasesti v politične in vojaške voditelje preoblečenim kriminalcem, dokler imajo ljudje v denarnicah ali nogavicah še vsaj nekaj centov ali par, da lahko svojim otrokom in sebi zagotovijo toliko hrane, da niso lačni, je kriza še vedno relativna. Predvsem pa gre za to, da ohranijo trezno glavo in hladno kri. Ko v možgane butne zavrela kri, ki omrači um; tedaj izbruhne prava kriza.Vse se je že zgodilo. Pred dobrimi dvajsetimi leti na Balkanu, pred osemdesetimi v Nemčiji in pred tem večkrat drugje in vsakokrat na drugačen način.Lahko samo verjamemo in upamo, da se je človeštvo iz vseh dosedanjih katastrof nekaj naučilo. Če nič drugega, vsaj potrpljenja. Na večino stvari, za katere se nam zdi, da jih nujno potrebujemo tu in takoj, v resnici lahko počakamo. Ena sama izjema je: razum. Zdaj in v neomejenih količinah. In od vsakogar.

 
 
 
 
back to top