IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 21.06.2018 || Katarina Čas v novi Cityparkovi vlogi (VIDEO)  |  Evropska podjetja na Kitajskem poslujejo težje  |  Lani podpovprečna potrošnja in BDP na prebivalca  |  Kraft Heinz razmišlja o (milijardni) odprodaji znamke Complan  |  Coca-Cola začenja s proizvodnjo izdelka Glaceau smartwater  |  Odprt obnovljen hipermarket Tommy Dugopolje  |  Protein Beer - prvo beljakovinsko pivo  |  V Moskvi zaradi prekomernega povpraševanja zmanjkuje piva  |  Rezultati ankete SDT o (ne)zadovoljstvu delavcev v trgovinski dejavnosti   |  Odprli tovarno sladoleda Froneri v Stari Pazovi  |  Gorivo se je opolnoči pocenilo  |   Možna kupca Mercatorja tudi hrvaška Adris in Atlantic Grupa  |  Amazon na Irskem odpira 1000 novih delovnih mest  |  Coop bo živila dostavljal z Volvo tovornjaki na električni pogon  |  Izjemno desetletje za proizvajalca tunine Calvo (VIDEO)  |  Mladi podjetnik leta 2018 je Rok Starič (Rok's nut butter)  |  Proizvodnja kozjega mleka lani večja za 4,4 odstotka  |  Velpro podpisal pogodbo o sodelovanju z manjšimi trgovci  |  Hofer zagnal projekt 1, 2, 3, GREMO!  |  Razočaranje zaradi krčenja proračuna za kmetijstvo  |   ||
   

Igor E. Bergant: Kriza! In kaj zdaj?

22.05.2012
Piše: Igor E.BergantTwitter: @IEBergant
 
 
O krizi se je tudi v časih, ko nam je, "kaoˮ, šlo dobro, veliko govorilo. "Krizaˮ je bila takoj, ko nekaj ni bilo idealno; ko se rast, česar koli že, ni dvigala s svetlobno hitrostjo, ko je na policah trgovin za nekaj ur zmanjkalo artikla, ki se je v malce drugačni embalaži (ampak načeloma pa z enako vsebino) kopičil nekaj centimetrov vstran. Izobilja smo se navadili relativno hitro, še bolj pa tega, da naše - pogosto namišljene potrebe - moramo zagotoviti nemudoma. Takoj, isto sekundo... To velja za vse, tako premožne, vmesne in tudi revnejše. Celo v najnujnejšem (je) obstaja(la) izbira in možnost takojšnje zadovoljitve osnovnih potreb.V današnjem času, ko je beseda "kriza” postala tako pogosta, da je skoraj ne moremo več slišati, se večkrat spomnim časov, ki so bili - tudi v primerjavi z današnjimi - zares krizni. Pa je tega komaj dobrih dvajset let... Ko gre za oskrbo, se spomnim doživetij iz bolgarskega mesta Plovdiv, ki sem ga obiskal leta 1990, ko so tam gostili svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki. Ljudje so po vse dneve v vrstah kar na ulicah čakali na najnujnejše prehrambene dobrine. En dan je prišlo meso, kakšen drug dan jedilno olje. Trgovine so bile kot izropane, v izobilju so bili samo kozarci z vloženim korenjem in grahom ter strupenozelene plastenke (smrdljive) vode, ki so jo prodajali kot pitno. Groza. Ljudje so obupani posedali po kavarnicah in bolščali v televizijske ekrane, ki so prikazovali celodnevne seje iz bolgarske skupščine, v kateri se je v hudih mukah rojevala parlamentarna demokracija. To je bila kriza.In še veliko hujša kriza se je potem dogajala drugod na Balkanu, kjer se je razdivjala krvava vojna in dogajali nesluteni zločini. Kaj je lahko še bolj groznega. Katera kriza je lahko sploh še bolj dramatična?!Dokler (pre)številni ljudje vendarle niso pripravljeni nasesti v politične in vojaške voditelje preoblečenim kriminalcem, dokler imajo ljudje v denarnicah ali nogavicah še vsaj nekaj centov ali par, da lahko svojim otrokom in sebi zagotovijo toliko hrane, da niso lačni, je kriza še vedno relativna. Predvsem pa gre za to, da ohranijo trezno glavo in hladno kri. Ko v možgane butne zavrela kri, ki omrači um; tedaj izbruhne prava kriza.Vse se je že zgodilo. Pred dobrimi dvajsetimi leti na Balkanu, pred osemdesetimi v Nemčiji in pred tem večkrat drugje in vsakokrat na drugačen način.Lahko samo verjamemo in upamo, da se je človeštvo iz vseh dosedanjih katastrof nekaj naučilo. Če nič drugega, vsaj potrpljenja. Na večino stvari, za katere se nam zdi, da jih nujno potrebujemo tu in takoj, v resnici lahko počakamo. Ena sama izjema je: razum. Zdaj in v neomejenih količinah. In od vsakogar.

 
 
 
 
back to top