IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 23.06.2017 || Danes Tušev tek barv v Ljubljani  |  Sberbank že prodaja petinski delež Mercatorja  |  Nama skoraj ves bilančni dobiček za dividende  |  Prvi na prodaj deli koncerna, ki niso del osnovnega poslovanja  |  HPS Investment Partners ponudil največ za Merkurjeve nepremičnine   |  Bliža se prvi "The Slovenia Food truck festival"  |  AB InBev prodaja dve nemški blagovni znamki piva  |  Hofer odprl že petnajsto trgovino v letošnjem letu  |  Žitu letos zvezdice Superior Taste Awards za 4 izdelke, Podravki za kar 14  |  Smrekar: "Namazi Argeta kmalu v Turčiji"  |  Clooney in partnerji tekilo Diageu prodali za milijardo dolarjev  |  Za Hoferjem že peta dobrodelna akcija zbiranja rabljenih očal  |  Dogovor o vzpostavitvi mehanizma na področju varstva potrošnikov  |   Država ne bo kupovala (Sberbankovih) delnic Mercatorja  |  Projekt Akademije Mercatorja in ZZS:" Radi imamo domače" se danes zaključuje  |  Auchan prevzema lokalnega trgovca Karavan  |   Novi DIS v Inđiji  |  V Mariboru simpozij o pridelovanju zelenjave in krompirja  |  Hoferjev sladoled ponuja možnost dopusta v Firencah  |  Odprt prvi Super Konzum v Supetru na Braču  |   ||
   

Igor E. Bergant: Kriza! In kaj zdaj?

22.05.2012
Piše: Igor E.BergantTwitter: @IEBergant
 
 
O krizi se je tudi v časih, ko nam je, "kaoˮ, šlo dobro, veliko govorilo. "Krizaˮ je bila takoj, ko nekaj ni bilo idealno; ko se rast, česar koli že, ni dvigala s svetlobno hitrostjo, ko je na policah trgovin za nekaj ur zmanjkalo artikla, ki se je v malce drugačni embalaži (ampak načeloma pa z enako vsebino) kopičil nekaj centimetrov vstran. Izobilja smo se navadili relativno hitro, še bolj pa tega, da naše - pogosto namišljene potrebe - moramo zagotoviti nemudoma. Takoj, isto sekundo... To velja za vse, tako premožne, vmesne in tudi revnejše. Celo v najnujnejšem (je) obstaja(la) izbira in možnost takojšnje zadovoljitve osnovnih potreb.V današnjem času, ko je beseda "kriza” postala tako pogosta, da je skoraj ne moremo več slišati, se večkrat spomnim časov, ki so bili - tudi v primerjavi z današnjimi - zares krizni. Pa je tega komaj dobrih dvajset let... Ko gre za oskrbo, se spomnim doživetij iz bolgarskega mesta Plovdiv, ki sem ga obiskal leta 1990, ko so tam gostili svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki. Ljudje so po vse dneve v vrstah kar na ulicah čakali na najnujnejše prehrambene dobrine. En dan je prišlo meso, kakšen drug dan jedilno olje. Trgovine so bile kot izropane, v izobilju so bili samo kozarci z vloženim korenjem in grahom ter strupenozelene plastenke (smrdljive) vode, ki so jo prodajali kot pitno. Groza. Ljudje so obupani posedali po kavarnicah in bolščali v televizijske ekrane, ki so prikazovali celodnevne seje iz bolgarske skupščine, v kateri se je v hudih mukah rojevala parlamentarna demokracija. To je bila kriza.In še veliko hujša kriza se je potem dogajala drugod na Balkanu, kjer se je razdivjala krvava vojna in dogajali nesluteni zločini. Kaj je lahko še bolj groznega. Katera kriza je lahko sploh še bolj dramatična?!Dokler (pre)številni ljudje vendarle niso pripravljeni nasesti v politične in vojaške voditelje preoblečenim kriminalcem, dokler imajo ljudje v denarnicah ali nogavicah še vsaj nekaj centov ali par, da lahko svojim otrokom in sebi zagotovijo toliko hrane, da niso lačni, je kriza še vedno relativna. Predvsem pa gre za to, da ohranijo trezno glavo in hladno kri. Ko v možgane butne zavrela kri, ki omrači um; tedaj izbruhne prava kriza.Vse se je že zgodilo. Pred dobrimi dvajsetimi leti na Balkanu, pred osemdesetimi v Nemčiji in pred tem večkrat drugje in vsakokrat na drugačen način.Lahko samo verjamemo in upamo, da se je človeštvo iz vseh dosedanjih katastrof nekaj naučilo. Če nič drugega, vsaj potrpljenja. Na večino stvari, za katere se nam zdi, da jih nujno potrebujemo tu in takoj, v resnici lahko počakamo. Ena sama izjema je: razum. Zdaj in v neomejenih količinah. In od vsakogar.

 
 
 
 
back to top