IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 18.01.2018 || Mercator s skakalci spodbuja zdrav slog življenja (VIDEO)  |  Obrat Mipa v Kromberku (dokončno) kupuje Pivka Perutninarstvo  |  Sodišče priznalo za 4,1 milijarde evrov terjatev do Agrokorja  |  Prodaja avokada se utegne letos podvojiti  |  Trgovec Iceland do leta 2023 brez plastičnih pakiranj  |  Ferrero postaja tretji največji svetovni proizvajalec čokolade  |  Plodine v Puli odprle objekt št. 81  |  Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |   ||
   

Igor E. Bergant: Kriza! In kaj zdaj?

22.05.2012
Piše: Igor E.BergantTwitter: @IEBergant
 
 
O krizi se je tudi v časih, ko nam je, "kaoˮ, šlo dobro, veliko govorilo. "Krizaˮ je bila takoj, ko nekaj ni bilo idealno; ko se rast, česar koli že, ni dvigala s svetlobno hitrostjo, ko je na policah trgovin za nekaj ur zmanjkalo artikla, ki se je v malce drugačni embalaži (ampak načeloma pa z enako vsebino) kopičil nekaj centimetrov vstran. Izobilja smo se navadili relativno hitro, še bolj pa tega, da naše - pogosto namišljene potrebe - moramo zagotoviti nemudoma. Takoj, isto sekundo... To velja za vse, tako premožne, vmesne in tudi revnejše. Celo v najnujnejšem (je) obstaja(la) izbira in možnost takojšnje zadovoljitve osnovnih potreb.V današnjem času, ko je beseda "kriza” postala tako pogosta, da je skoraj ne moremo več slišati, se večkrat spomnim časov, ki so bili - tudi v primerjavi z današnjimi - zares krizni. Pa je tega komaj dobrih dvajset let... Ko gre za oskrbo, se spomnim doživetij iz bolgarskega mesta Plovdiv, ki sem ga obiskal leta 1990, ko so tam gostili svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki. Ljudje so po vse dneve v vrstah kar na ulicah čakali na najnujnejše prehrambene dobrine. En dan je prišlo meso, kakšen drug dan jedilno olje. Trgovine so bile kot izropane, v izobilju so bili samo kozarci z vloženim korenjem in grahom ter strupenozelene plastenke (smrdljive) vode, ki so jo prodajali kot pitno. Groza. Ljudje so obupani posedali po kavarnicah in bolščali v televizijske ekrane, ki so prikazovali celodnevne seje iz bolgarske skupščine, v kateri se je v hudih mukah rojevala parlamentarna demokracija. To je bila kriza.In še veliko hujša kriza se je potem dogajala drugod na Balkanu, kjer se je razdivjala krvava vojna in dogajali nesluteni zločini. Kaj je lahko še bolj groznega. Katera kriza je lahko sploh še bolj dramatična?!Dokler (pre)številni ljudje vendarle niso pripravljeni nasesti v politične in vojaške voditelje preoblečenim kriminalcem, dokler imajo ljudje v denarnicah ali nogavicah še vsaj nekaj centov ali par, da lahko svojim otrokom in sebi zagotovijo toliko hrane, da niso lačni, je kriza še vedno relativna. Predvsem pa gre za to, da ohranijo trezno glavo in hladno kri. Ko v možgane butne zavrela kri, ki omrači um; tedaj izbruhne prava kriza.Vse se je že zgodilo. Pred dobrimi dvajsetimi leti na Balkanu, pred osemdesetimi v Nemčiji in pred tem večkrat drugje in vsakokrat na drugačen način.Lahko samo verjamemo in upamo, da se je človeštvo iz vseh dosedanjih katastrof nekaj naučilo. Če nič drugega, vsaj potrpljenja. Na večino stvari, za katere se nam zdi, da jih nujno potrebujemo tu in takoj, v resnici lahko počakamo. Ena sama izjema je: razum. Zdaj in v neomejenih količinah. In od vsakogar.

 
 
 
 
back to top