IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 24.02.2018 || Lanska suša povzročila za 65,3 milijona evrov škode  |  Dm postavlja novo strategijo  |  "Coop Swiss" podpira organsko  |  Pridružite se nam na marčevskem največjem dogodku za hotelirje v Srbiji!  |  Waitrose predstavlja linijo Good Health  |  Biedronka z linijo goBIO  |  Rekordni poslovni rezultati za Henkel  |  Slavonski kulen iz CM bo postal kulen z dežele  |  Mastercard: "Kupci pripravljeni na plačevanje z nosljivimi napravami"  |  Natisnjena 62. številka revije InStore že na poti k naslovnikom  |  Zadruge v odkup preostale dobre četrtine Mlekarne Celeia  |  Plenković napovedal položaj Agrokorjevega (namestnika) pooblaščenca za naslednji teden  |  Od srede nova dm prodajalna v Ajdovščini  |  Vinagov kompleks še vedno ni našel kupca  |  Počivalšek za Bloomberg: "Za Mercator je več zanimanja"  |  V Dublinu včeraj in danes okrogla miza o trgovini v prihodnosti  |  Marca prihaja trgovina Sweet Tooth za ljubitelje sladkarij  |  Walmart z manjšim dobičkom, a višjimi (minimalnimi) plačami   |  DIA s prodajo v višini desetih milijard evrov  |  Majid Al Futtaim odpira še sto objektov pod franšizo Carrefour  |   ||
   

Hrvaška & regija & EU & geopolitika

30.03.2015

V sklopu lastne energetske strategije poskuša najti rešitev za strateško in operativno aktivnejše upravljanje. To velja za podjetje INA, ki predstavlja temeljno vprašanje, ki zadeva njene razvojne dejavnosti. Ali sodijo v okvire skupne razvojne strategije RH ali pa je INA postala del integrirane poslovne politike podjetja MOL ter se njihovi poslovni načrti zgolj prilagajajo in optimizirajo na ravni tega podjetja. 
 
Piše: prof. Mladen Vedriš
 
Ko skrbimo za te izkušnje in ugotavljamo, da se pametni šolajo na Oxfordu, Harvardu ali kaki drugi dobri univerzi, drugi pa v glavnem predvsem na svojih napakah, velja dobro razmisliti in pretehtati možne dobitke (ne volitev, ampak temeljne), istočasno pa tudi tveganja z začetkov privatizacije HEP-a.
 
Kateri so cilji, ki jih želimo doseči, razen kratkoročnih finančnih. Ali obstaja jasna slika o HEP-u (Hrvaško elektro gospodarstvo op. ur.), o tem, kaj je to proizvodnja, kaj distribucija, kaj prenos? Enako tudi o posameznih virih pridobivanja energije: od hidropotenciala do tistih obnovljivih. Kakšna je nadaljnja strategija razvoja HEP-a? Kako zagotoviti aktivno vlogo pokojninskih skladov in njihovega kapitala v kontekstu skupne razvojne in perspektivne politike Republike Hrvaške? Vse to, kar smo poudarili, zahteva trezno strokovno pripravo in zatem ravno tako argumentirano javno razpravo. 
 
EU & regija 
Izvedba tretjega energetskega paketa EU pomeni odpiranje trga električne energije znotraj prostora EU, ob napovedanih velikih investicijah v prenosno mrežo, krepitev vloge borze električne energije in optimiziranju proizvodnih kapacitet, a na širši regionalni in tudi ravni EU. Kaj v takšnem okolju pomenijo možnosti in potrebe za vlaganja v nove proizvodne kapacitete na nacionalni ravni, (p)ostaja odprto vprašanje. No, je pa ravno tako jasno, da resni razlogi energetske varnosti zahtevajo obstoj domačih virov proizvodnje. In obstoja funkcionalnih kapacitet za skladiščenje plina, če vemo, da gre za izrazito izraženo potrošnjo glede na sezono (zima – poletje). Tu je še EU obveza skladiščenja določenih količin naftnih derivatov – za kar je lokacija JANAF-a na otoku Krku optimalen hrvaški odgovor ob možnosti omogočanja storitve najema dela skladiščnih kapacitet za države iz okoliša.   
 
Geopolitika 
Pogosto se na javni sceni tudi dandanes potrjuje beseda kanclerja Bismarcka, da v politiki ni trajnih prijateljstev in sovraštva, ampak da gre samo interes. In skladno s tem za aktualne zveze. Vsi dogodki na področju energetike to samo potrjujejo. Rusija in Ukrajina se (in)direktno vojskujeta, istočasno pa se pregovarjata o prodaji plina, o tej ali oni ceni, o transportu in logistiki za takisti plin na poti v Evropo in Evropsko unijo.
 
Vzporedno pa EU uvaja sankcije v poslovanju z Rusijo, a ob tem razmišlja še o edinstvenem (skupnem) nastopu v prihodnjih pregovorih, okrog prihodnjih dostav plina. Republika Srbija ob podpori ZDA razmišlja o nadomestnih dobavnih smereh plina, mogoče kmalu, preko prihodnjega LNG terminala na otoku Krku. Razlog je ta, ker je cena, ki jo za plin plačujejo sedanjemu (geopolitičnemu) zavezniku, precej višja od tiste, ki jo plačuje precejšen del drugih evropskih kupcev. 


 
 
 
 
back to top