IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 25.03.2017 || Peta sezona gurmanskih dogodivščin z Odprto kuhno   |  Dobre letošnje napovedi prodaje na drobno  |  ZANIMIVOST: Albert Heijn z Youtube kanalom  |  Europark odslej ponuja tudi trgovino iStyle  |  V štajersko prestolnico prihaja nova dm prodajalna  |  Paloma povečala prodajo na 86,7 milijonov evrov  |  Lidl daje največ za oglaševanje  |  Tesco prodaja vedno več organskega  |  Nagradna igra Lidl Slovenije ob 10. obletnici delovanja   |  Nova velika nagrada za Sparovo akcijo “Štartaj Slovenija”   |   Lidl tudi v Pirotu  |   Prihaja polna noč popustov v Cityparku  |  Amazon prevzel največjega spletnega trgovca na Bližnjem vzhodu  |  Znane so najboljše restavracije po izboru Diners Cluba  |  Voda je tekoče zlato  |  Nova linija za stekleničenje Prolom vode  |  Mercadona povečala prednost pred ostalimi trgovci  |  Nestea se vrača pod okrilje Nestléa  |  Aldi kmalu začenja s poslovanjem v Italiji  |  Prenovljeni Tuš supermarket Ptuj odprl svoja vrata  |   ||
   

Hribovski Mercator

27.11.2013
Prokuristka trgovine v osrčju zasavskih gričov je Marija Čop, ki kupcev v svoj prodajni objekt ne privablja s konvencionalnimi ugodnostmi, kot sta na primer uveljavljena kartica zvestobe ali pa točke ugodnosti. Ne, pri Čop imajo tako imenovano "puf” knjigo, kamor se zabeleži dolžnike. 
 
Marija Čopje koncept "puf” knjige prav rada obrazložila: "Doma ste z našega konca in posledično vas zelo dobro poznam. Vem, kje stanujete, kaj imate,kakšen avto vozite, kam hodite v službo in k meni v trgovino zahajate redno. Želite si nekaj kupiti, a trenutno nimate denarja. Ni problema! Zmeniva se, da mi denar prinesete pač takrat, ko  dobite sredstva oziroma plačo.”
 
Sedaj pa del, ki vse najbolj zanima. Kaj se zgodi z dolžniki, ki se tega ustnega dogovora ne držijo? Sledil je slikovit primer: "To se mi je zgodilo do sedaj  v 23 letih samo kakšne trikrat. Enemu kupcu sem iz hleva vzela bika, nekomu pa sem zarubila drva. Procedura je taka, da grem kar na vrata in rečem 'zdaj boš pa plačal, če ne bo cela vas govorila, da si dolžan'. Bik je recimo vreden 1500 evrov, človek mi dolguje 800, tako da mu jaz krijem razliko 700 evrov. Bika nato tako ali tako prodam ali pa porabim za mesnine.” Pragmatičnost v svoji najboljši obliki, mar ne?
 
Čopova doda, da na tak način privarčujejo bančno provizijo in plačilo najemnine modema.Sicer pa trgovino Pr' Čop v Zasavju vsi  poznajo tudi kot hribovski Mercator, o čemer Marija takole: "To ime so nam nadeli drugi. Zase radi rečemo 'tako smo veliki, da se nas še Spar in Tuš ustrašita', Mercator pa je za nas 'tamale' že nekoliko bolj nevaren. So namreč med  mojimi glavnimi grosisti, v računalniku imajo vpogled v moj promet. Pri treh grosistih sem doživela že zelo neprijetne izkušnje.”
 
Ko vprašamo, za katera podjetja gre, se sogovornica ne ustavlja: "Žito mi ni dovolilo, da krofe postavim v akcijo. Na vasi, kjer sami pečemo pecivo, je to seveda zelo pomembna razlika. Rekli so mi, da bodo imeli znižanja le za Mercatorjeve in svoje trgovine, ker tako piše v klavzuli, jaz pa sem jim odgovorila tako, da sem ceno krofov vseeno znižala ter podražila enega izmed drugih njihovih izdelkov, da sem prišla na isto skupno ceno.” Drugi grosist, ki je Mariji želel prekrižati načrte je bila Era good d.o.o., ki je trgovino želela spraviti v svojo franšizo. Čopova pravi, da ji je slednja pobrala znižane "modre” cene, zato se je takrat znašla tako, da je njihove artikle z gotovino kupovala v drugih trgovinah. "Nekomu sem plačala za nalepke 'modra cena' in jih postavila v svoji prodajalni, potem pa poklicala Era komercialiste in jim rekla, da v franšizo ne grem. Rekla sem 'Ali mi boste dali znižane cene, ali pa bom tvegala 200 evrov za nakup v drugih trgovinah – jaz bom te izdelke pač imela!' Samo znajti se je potrebno.”
 
Tretjega grosista poimensko ni želela izpostavljati, šlo pa naj bi za nekoga, ki ima slabo kakovost uvoženega blaga. Marija je med drugim dejala, da se je ob nakupu njegovega kompota zgrozila, saj je ob odprtju kozarca notri našla "le dve plavajoči breskvi.” Trgovina Pr' Čop v Podkumu - občina Zagorje ob Savi - pa ni edina poslovna dejavnost družinskega podjetja, za katerega skrbi Marija in sin Lojze Čop s svojo ekipo. Še eno prodajalno z mešanim blagom imajo na Dobovcu (občina Trbovlje), skrbijo še za lokal z imenom Kralj bar, ki se nahaja na Dolah (občina Litija). Ukvarjajo se tudi s prevozništvom po Evropi, cateringi po celi Sloveniji do 1200 oseb, skrbijo za  kmetijo, veliko pa si obetajo tudi od gostilne Slovenija – pod blagovno znamko Hiša domačih okusov pr Čop na Podkumu, kjer so pripravljeni še na pogodbeno pošto Slovenije.
 
Pred kratkim so odprli vinotoč: "Ne verjamem, da bodo v vinotoču  tu veliki  odjemalci domačini, vendar pa sem izračunala, da bom vino sama  sebi v gostilno ceneje prodajala. Pa še pestro ponudbo bom imela.” Marija nato doda, da ima raje večje skladišče, kot pa veliko prodajno površino trgovine, saj jo v nasprotnem primeru lahko hitro "privije” inšpekcija: "Zdaj imam cene na vidnem mestu, ob večjem prodajnem objektu bi morala imeti kode. Za potrebe večje kvadrature prodajnega prostora pa bi za elektriko  potem morala nabaviti tudi agregat in tako dalje…
 
Pivske tropine:

V trgovini Čop še zdaleč ne dobite zgolj blaga za vsakodnevno uporabo. Stranke lahko nabavijo od cementa do plina, Marija pa izpostavi še pivske tropine. "To so ostanki od pridelave piva, s katerimi kmetje krmijo krave, da potem dajejo več mleka ali pa prašiče, da so bolje rejeni. Kupce imam po  celi Sloveniji,na leto pa  jih prodam 450 ton.” Zanimivo, v trgovini lahko najdete tudi miniaturne čokoladice, ki stanejo 1 cent!  Vsem poskuša vnesti v glavo: "Rajši kupuj malo bolj poceni in si prihrani kilometre.”
 
Čopovi imajo odlično naštudirane cikle. Gostilna naj bi po Marijinih besedah slabo delala septembra in oktobra, ker takrat zaradi namenjanja sredstev za šolske potrebščine in ozimnico ni zabav. Trgovini slabo delata januarja, februarja in marca. Aprila pridejo na točko preloma, medtem ko denimo septembra trikratno presežejo promet. Takrat naredijo tudi inventuro. Čopova o razlogih, zakaj mora imeti decembra denar na zalogi: "Januarja še nekako splavam nad gladino, februarja mi gre pa že za nohte. V začetku leta namreč kmetje zakurijo krušno peč in prenehajo s kupovanjem plina ter tudi s kupovanjem kruha. Ker se začne sezona kolin, se prodaja mesa znatno zmanjša, izostane pa tudi povpraševanje po pijači, ker takole proti koncu leta sprešajo sadje in imajo potem celo zimo dovolj.Pride pomlad, posije sonce in gredo ljudje na travnik. Počasi se začnejo pikniki in zato prodaja mesa,kruha,plina,semen naraste.”
 
Za konec nam sogovornica zaupa, da se v prihodnje ne želijo spremeniti v družinsko verigo, kar je na primer v zadnjih letih uspelo Trgovinam Jager. "Radi bi ostali majhni,doma,na vasi in v hribih. Nimam čisto nobene želje po velikih dobičkih. Denar te pokvari in tudi, če si prevelik, potem nimaš nikakršnega osebnega  življenja.Tudi majhni smo lahko veliki,kar dokazujemo že z triindvajsetletnim obstojem”.
 

 
 
 
 
back to top