IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Globalizacija bede

05.08.2013
Piše:Kenan Uštović 
 
Knjigo s takim naslovom je objavil Michel Chossudovsky, kanadski ekonomist in profesor na univerzi v Ottawi, ki opozarja na to, da se nova svetovna ureditev "preživlja” tako, da se "hrani” s človeško bedo in uničevanjem življenjskega okolja. Ustvarja se socialna segregacija, spodbujajo se rasizem in konflikti. Pojem globalizacije se je omenjal že v 1. svetovni vojni, aktualen pa je postal v zadnjih 20-tih letih. Po številnih vojnah se je globalizacija promovirala kot rešitev večine problemov, zaradi vojn, osiromašenih svetovnih sil.
 
Globalizacija se v BiH najpogosteje opazuje skozi prizmo siromaštva. Vsi ekonomisti se strinjajo v enem. Z globalizacijo se najtežje spoprijemajo majhne države in narodi. BiH seveda sodi ravno v to skupino. Edini način, da se borimo s tem fenomenom, je racionalnejša uporaba naravnih virov, vzpostavljanje učinkovitejšega političnega, pravnega in ekonomskega okvira za vsakodnevno delovanje, kakor tudi vračanje k tradicionalnim vrednotam. Postavlja se vprašanje, kako so največje ekonomske evropske sile v zadnjih nekaj letih doživele tudi največje krize. Ravno zaradi finančne se pojem globalizacije v zadnjem času omenja z negativnimi konotacijami.
 
Nekatere od teh so, da ljudje iz tretjega sveta živijo v veliki revščini, da globalizacija ni zagotovila stabilnosti, da zahodne države prisiljujejo siromašne k ukinjanju trgovinskih ovir. Okolje je uničeno, politični okvir skorumpiran, povečano pa je število nezaposlenih. Podporniki globalizacije menijo, da je gibanje kapitala ena od najbolj pozitivnih stvari današnjega časa. Ne glede na to, ali se kupuje obstoječa ekonomska infrastruktura ali vstopa v "green field" investicije, je vlaganje v manj razvite – očitno.
 
Dejstvo je, da letno kar 11 milijonov otrok umre zaradi lakote in bolezni, ki so ozdravljive, 840 milijonov ljudi pa je ves čas lačnih. Države danes postajajo premajhne za velike in prevelike za majhne probleme, prepad med bogatimi in revnimi pa postaja vedno večji. Veliki želijo še več, še hitreje in želijo ter zahtevajo še več nakupovanja in prodaje. Večina nas ne razume, da globalizacija ni samo ekonomska, ampak tudi ravno tako politična, tehnološka, kulturološka, izobraževalna ... Predvsem pa je komunikacijska. Pomembno je omeniti, da globalizacija ni nekaj, kar se dogaja "tam nekje”, in da bo Bosno in Hercegovino tako kot večina drugih stvari enostavno zaobšla. Globalizacija je povsod okoli nas.
 
Države danes postajajo premajhne za velike in prevelike za majhne probleme, prepad med bogatimi in revnimi pa postaja vedno večji. Veliki želijo še več, še hitreje in žejijo ter zahtevajo še več nakupovanja in prodaje.

 
 
Zaradi tega moramo pohiteti proti svetu, ki se nam odmika in ne gledati ga, kako gre mimo nas. Globalizacija ni kak slučajni in obstranski pojav. Gre za spremembo naših življenj. Naš pesnik Kemal Mujičić je rekel: "Globalizacija je nekaj kar občutimo na lastni koži, a o njej ne vemo skoraj nič ...”  

 
 
 
 
back to top