IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 20.10.2018 || Še štirje dnevi do 4. FMCG Summit-a revije InStore v Zagrebu   |  V Konzumu razmišljajo o vstopu na makedonski trg  |  Novo poslovalnico Lidla v Hočah odpirajo v četrtek, nato še eno v Melju  |   Ljubljanske mlekarne pripravile akcijo za blagovno znamko Alpsko (VIDEO)  |  Ministrica s predstavniki živilsko-predelovalne industrije o stanju v panogi  |  Opel in Vauxhall obnavljata 4PL partnerstvo z Gefcom  |  Lidl zaključil preventivno-izobraževalne delavnice o prometu  |  Walmart uvaja vozičke z merilcem srčnega utripa?  |  Hofer o pomenu pravilne uporabe defibrilatorja  |  Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk letos 16. novembra  |  E. Leclerc se pogaja za prevzem hipermarketov Géant Casino   |  Trgovci na 12. Strateški konferenci o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini  |  Na Brdu poteka 12. Strateška konferenca o trgovini  |  Fundacija Coca-Cola s posebnim mejnikom  |  Skupini Špica in IBCS sta napovedali strateško "Alianso treh morij"  |  Začel se je 25. Zlati boben v Portotožu  |  Na tekmovanju najboljših pic zmagala veganska  |  Pivac v Ravči gradi nove proizvodne hale za pršutarno  |  Nestlé zapira tovarno sladoleda v predmestju Pariza  |  Continente letos predstavil že 300 trgovskih znamk  |   ||
   

Geopolitika in rast BDP-ja

26.05.2014
Piše: prof.dr.Mladen Vedriš 
 
Še pred kratkim je na naših prostorih vsaka najava o podražitvi goriva povzročala  dolge vrste pred bencinskimi črpalkami. Nedavno je določanje končnih rokov za oddajo dokumentacije povezane s procesom legalizacije objektov  sprožilo veliko povpraševanje po projektantskih storitvah. In njihovo rast cen.
 
Poletne suše oziroma poplave dvigujejo raven borznih indeksov cen žitaric in kot posledica se (logično) dražijo mesni predelani izdelki ter kasneje z določenim zamikom tudi  cene zrezkov v restavracijah. In tako pridemo do sindikalnih zahtev po usklajevanju osebnih dohodkov z vedno višjimi stroški življenja.
 
Če tržišče na tak način reagira že s funkcioniranjem v slogu barometrov, ki so občutljivi na vremenske oscilacije, kaj je šele z močnimi in pogosto presenetljivimi vplivi  političnih turbulenc ter dogodkov z ekonomskim umeščanjem. Okupacija Krima, je zgolj v določenem delu, političnem oz.vojnem; moralno in pravno vprašanje. Odgovore iščejo s pregovori in pogovori, bilateralnimi in multilateralnimi; javnimi ter skritimi od oči javnosti. Kaj vse je še v igri? Ekonomija, seveda.
 
Najava možnih sankcij proti Rusiji je zrušila vse vrednosti borznih indeksov na moskovski borzi, ob istočasni rasti borznih cen nafte in plina. Približno ena tretjiina nafte in plina na tržišče EU-ja namreč prihaja iz Rusije, okrog petina plina iz Norveške, preostanek oskrbe z nafto in plinom pa je z vseh koncev sveta.
 
Naj spomnim, da je velika energetska kriza v 70-tih letih kmalu postala ekonomska, zgodila pa se je, ko se je na svetu pričakoval manjko (vsega nekaj odstotkov)  nafte glede na možno povpraševanje. Nihče ni želel sprejeti (prihodnje) tveganja kot lastne izgube in so potem cene "eksplodirale", ekonomska kriza pa se je drastično razširila…
 
Zdaj je aktualno ustvarjanje rezervnih smeri dobave, ki vključujejo tudi  izgradnjo mreže novih LNG terminalov, a gre za vprašanje časa in pripravljenosti na nova, (zelo) pomembna finančna vlaganja. Hrvaška se v novonastalem položaju na novo pozicionira: kaj bo to v prvi vrsti pomenilo za poletni prihod turistov iz Rusije in Ukrajine. 
 
Od katerih partnerjev i po kateri ceni se bosta nabavljala plin in nafta, predvsem v prihodnjem zimskem obdobju? Kaj nova geopolitična razmerja pomenijo za izgradnjo LNG terminala na otoku Krku? Kateri so ključni (novi) igralci v tej novi in možni investiciji: katere države in katera multinacionalna podjetja? Ali je to dominantno ekonomski ali politično-varnostni (NATO) projekt? Ali Hrvaška v novih načrtih in programiranjih za EU ter regijo dobiva novo in pomembnejše mesto? Kako lahko en konflikt in grožnja prerasteta v razvojno priložnost, ki  pomaga h krepitvi geopolitične pozicije EU-ja v celoti.
 
Okupacija Krima, je zgolj v določenem delu, političnem oz.vojnem; moralno in pravno vprašanje. Odgovore iščejo s pregovori in pogovori, bilateralnimi in multilateralnimi; javnimi ter skritimi od oči javnosti. Kaj vse je še v igri? Ekonomija, seveda.


 
 
 
 
back to top