IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Enzo Smrekar: Trženje je priložnost in nuja za izhod iz krize

12.12.2012
Piše: Enzo Smrekar, višji izvršni direktor in član uprave Kolinska d.d., Atlantic Grupa
 
Življenje nas skuša, narava nas skuša, kriza nas skuša…. In prav te posebno zapletene razmere so velika priložnost, da se tržniki v Sloveniji prebudimo. Imamo ogromno znanja, veliko smo prebrali, slišali, se naučili. Obdarjeni smo s kreativnostjo in pogumom. Veliko smo doživeli. Naredili ogromno uspešnik projektov, se učili tudi na napakah. Znali smo poiskati, sintetizirati, uporabiti, izboljšati znanja, ki smo jih potrebovali. Zložili smo se skupaj v uspešne time, vsak je prispeval s svojim najizrazitejšim potencialom….  In preživeli izgubo jugoslovanskih trgov. Zakaj nam gre danes tako težko od rok in smo priča propadanju in stagnaciji nekoč paradnih konjev našega gospodarstva?
 
Žal se trženje (marketing) še vedno preveč enači z oglaševanjem. Bil bi že čas, da se podjetja zavedo, da je trženje zelo kompleksna funkcija poslovanja, ki je osnova, predpogoj za preboj iz obstoječe gospodarske situacije, saj lahko in tudi mora kreirati nadpovprečno dodano vrednost. Pomena trženja se morajo zavedati vsi v podjetju, tudi lastniki, nadzorniki in uprave. Trženje mora postati gonilo ustvarjanja dobička in nosilec strategije ter skrbnik ohranjanja vrednosti blagovnih znamk. Zelo pomembno je uvajanje inovativnih izdelkov. Pri tem pa vsaka blagovna znamka zasleduje svojo strategijo in ciljno skupino. Trženje mora prevzeti odgovornost za vse štiri elemente trženjskega spleta (4P), obvladovati raziskave in razvoj (R & D), prodajne kanale, nove trge, cenovno politiko, celovito (360) komunikacijo s ciljnimi skupinami.
 
Trenutne ekonomske razmere znatno vplivajo na spremembe nakupnih navad, zato je ključno, da te trende spremljamo in se hitro odzivamo. Zdi se, da je najlažje doseči rezultat z drastičnimi cenovnimi akcijami, vendar obstaja nevarnost, da takšen pristop pripelje do cenovne vojne in dolgoročnega razvrednotenja celotne kategorije. Takšnega razvrednotenja ne morejo preživeti vsi proizvajalci in običajno traja leta, da se zgradi nekdanja cenovna pozicija. Spremljanje cenovne elastičnosti je sestavni del priprave strategije. Za ohranjanje vrednostnega tržnega deleža je, še bolj kot v preteklosti, pomembna komunikacija s potrošnikom, ki poudarja tako kvaliteto, inovativnost in uporabnost kot tudi tradicijo in emocijo, ki jo blagovna znamka nosi v sebi.
 
Ko obvladamo produkt, njegovo ceno, distribucijo in promocijo, imamo na voljo celo vrsto razmeroma preprostih ukrepov za izboljšanje. Zelo pomembno je tesno sodelovanje z oddelki za raziskave in razvoj, saj je spremljanje potreb in pričakovanj porabnikov, zaznavanje trendov, do neke razumne meje tudi  trend-setterstvo in na drugi strani prilagajanje izdelkov tem ugotovitvam, vitalnega pomena za uspešno podjetje. Neprestano je treba razmišljati o novih izdelkih, novih kategorijah, spremembah  receptur, pakiranj…. in na tem tudi delati. Proučiti je treba tudi prodajne kanale. Ugotoviti, kateri so bolj dobičkonosni, iskati nove prodajne poti in jih včasih celo izumiti! Neredko je tudi smiselno razviti izdelek za nek specifičen prodajni kanal. Trženje  z določitvijo cenovne politike tudi pazi na dobičkonosnost, ugotavlja vpliv cenovnih akcij na dobiček in jih ustrezno regulira. Uglaševanje cenovne politike z razmerami v posameznih prodajnih kanalih in z značilnostmi posameznih ciljnih skupin porabnikov, je zahteven izziv. Ko pa pridemo do oglaševanja, se ukvarjamo s praktično neomejenim poljem kreativnosti, ki pa mora biti v službi osnovne dejavnosti podjetja. Medijsko in spletno oglaševanje je še vedno pomembno, predvsem zaradi dosega, vendar opažamo, da se učinkovitost seli na prodajno mesto. Ponuditi porabniku zaznavno izkušnjo, osebno komunikacijo, čustveno vpletenost… to je neprecenljivo. Pri promociji izdelka je pomembno upoštevati vse možne komunikacijske kanale, ki so na voljo. Še več, nove komunikacijske kanale je treba dobesedno kopati!
 
In za konec najpomembnejše: iskanje novih -  mednarodnih trgov. To žal prepogosto poteka po sistemu "tudi slepa kura zrno najde". Za uspešno internacionalizacijo poslovanja je trženje ključnega pomena. Najprej moramo razumeti globalne potrošniške trende, nato pa se vprašajmo ali naši proizvodi sploh zadovoljujejo katerega od teh trendov. Če je odgovor pritrdilen, smo na dobri poti, sicer moramo takšen izdelek šele razviti. Pomembna je opredelitev kategorije, v kateri bomo nastopili, kar je tudi osnova za analizo potencialnih trgov. Kako velika je kategorija, poraba na osebo, povprečna cena, konkurenca, zrelost in konsolidacija v kategoriji … so samo nekateri nujni pokazatelji, ki nam pomagajo pri izbiri ciljnega trga. Po vsem tem šele nastopi trenutek za pripravo poslovnega načrta, ki opredeli vse ostale parametre in odgovori, kako in kdaj bomo na tem trgu dosegli ciljni donos. Žal vsega tega ne bomo zmogli brez trženjskega pristopa.  
 
Opaziti je, da se trženjska stroka v Sloveniji vendarle počasi razvija, vse več podjetjem je jasno, da finančni inženiring očitno ni tisti, ki bo potegnil gospodarstvo iz recesije. Učinkovito je lahko le osredotočanje na osnovno dejavnost podjetja.

 
 
 
 
back to top