IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

EU poglavja, črni trg in gospodarska rast

24.08.2016
Za Srbijo je bila v juliju glede priprav za članstvo v EU glavna tema odpiranje poglavij 23 in 24, saj sta ti bistvenega pomena za nadaljevanje pregovorov in hkrati potrdilo, da smo še naprej na pravi poti v EU. 
 
Piše: Radojka Nikolić
 
Z izpolnjevanjem obvez iz teh poglavij naj bi prišlo posledično do zmanjšanja sivega trga, ki uničuje srbsko gospodarstvo, kar bi kasneje pripeljalo do prepotrebne gospodarske rasti, če se želimo odlepiti od dna evropske razvojne lestvice.
 
Gre za tri področja, ki so tesno povezana, čeprav se na prvi pogled zdi, da (so) lahko ločena. Sledi razlaga za to tezo oz. zvezo. EU poglavji 23 in 24, ki ju je Srbija odprla 18. julija v pristopnih pogajanjih z EU, bi morali zagotoviti izboljšave na nekaterih področjih vsakodnevnega življenja. Posebej zaradi tega, ker je Srbija sprejela akcijski načrt za pripravo odredb iz teh poglavij.
 
Kaj to pomeni v praksi in kako bodo državljani prepoznali, da se v Srbiji nekaj res dogaja, se bo kmalu izkazalo. Na primer v sodstvu, kjer posameznih sporov odslej ne bi smeli reševati več kot dve leti, krivdni pa bodo lahko trajali največ pet let. Znano je, da so srbska sodišča prenapolnjena z zadevami, ki se vlečejo več let in celo desetletij, kar je tudi dokaz neučinkovitosti in podkupljenosti sodstva.
 
Po poglavjih 23 in 24 sodeč tudi politika ne sme oz. ne bo smela imeti nobenega vpliva na sodstvo več, državne institucije in njeni funkcionarji pa bodo še pod strožjim nadzorom neodvisnih teles. To istočasno pomeni, da je dobila Srbija od EU nalogo, da v naslednjih petih letih pokaže resne rezultate v borbi proti korupciji. Tudi na način, da bodo sodni postopki hitreje zaključeni.
 
S tem v zvezi bo večja pooblastila dobila Agencija za boj proti korupciji, večji pomen pa bodo imele tudi institucije za človekove pravice in pooblaščenec za informacije, ki so javnega pomena, ki bo lahko zaposloval več ljudi in okrepil svojo dejavnost. Še ena korist za državljane Srbije je oz. bo, da bodo odslej odločbe, ki zadevajo državljanske, trgovinske in druge zadeve, medsebojno priznane ne glede na to, ali so jih sprejeli v Srbiji ali kateri od drugih držav EU. To bo še posebej pomembno za tiste državljane Srbije, ki še vedno niso uredili zadev v zvezi s kakim nasledstvom v bivših jugoslovanskih republikah, zdaj članicah EU.
 
To je pomembno tudi za tuje investitorje, ki želijo oz. bodo želeli v Srbiji enaka pravila kot v ostalih državah EU, ko gre za njihovo pravno varnost.  Če nam uspe dejansko urediti pravna razmerja na sodiščih, je povsem logično, da bomo uspeli zmanjšati tudi delež sivega trga v srbskem gospodarstvu.
 
V t. i. sivi coni ustvarijo sedaj okrog 30 odstotkov srbskega BDP-ja, evropsko povprečje pa se giblje okrog 15 odstotkov. Kot je znano, je namreč nemogoče povsem iztrebiti črni trg. Ta je vedno bil in bo še naprej tudi v najbolj razvitih in stabilnih gospodarstvih. A seveda še zdaleč ne v tolikšnem obsegu kot sedaj v srbskem primeru. Če se ne bi tako zelo navadili na to, da je normalno, da se mnogi posli opravljajo "na črno”, ne bi prišlo do protesta stanodajalcev, zdaj julija, ko je je prišlo do predloga, da se za oddajanje stanovanj uvede davek.
 
Mar ni nekaj povsem normalnega to, da se ob oddajanju stanovanja sklene pogodba med stanodajalcem in uporabnikom, ki obema stranema zagotavlja določeno varnost in pravno zaščito? V pravno urejenih državah je taka praksa nekaj samoumevnega. Čeprav sedaj ni prav nobene zaščite za obe strani, so se vseeno vsi skupaj, že samo ob omembi možnosti, da bi to pogodbeno rešili, protestno združili.
 
Preprosto zaradi navade življenja v "sivi coni”. Če se bo to stanje spremenilo in če se dejansko vzpostavi pravna varnost z izpeljavo učinkovitejših pravnih norm, na katere smo se obvezali z odpiranjem poglavij 23 in 24, bi lahko kmalu zaživeli v naprednejši družbi in gospodarstvu.
 
In čeprav politiki kar tekmujejo v tem, da vsak odstotek kazalcev napredka proglašajo za "največjega v Evropi”, Srbija še naprej ni dosegla niti 75 odstotkov BDP-ja oziroma niti polovice industrijske proizvodnje iz daljnega leta 1989. Tega so na drugi strani že zdavnaj presegle vse bivše socialistične države, danes članice EU.
 
Čeprav za letos najavljajo rast srbskega bruto domačega proizvoda v višini 2,5 odstotkov in omenjajo celo tri odstotke, so v naslednjih letih za višji življenjski standard potrebne stopnje rasti v višini petih in več odstotkov. Če se bo to res zgodilo in se bo uspešno nadaljevalo tudi naše pridruževanje EU, bomo mogoče končno le lahko vstopili v razred razvitih gospodarstev.
 
Je pa popolnoma jasno, da bo za to potrebnih več let. Koliko? To je danes zanesljivo težko reči, odgovora na to vprašanje pa ne pozna nihče.
 
Odslej bodo odločbe, ki zadevajo državljanske, trgovinske in druge zadeve medsebojno priznane, ne glede na to, ali so jih sprejeli v Srbiji ali v kateri od drugih držav EU. To bo še posebej pomembno za tiste državljane Srbije, ki še vedno niso uredili zadev v zvezi s kakim nasledstvom v bivših jugoslovanskih republikah, zdaj članicah EU.


 
 
 
 
back to top