IN Store
IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 14.08.2018 || V soboto bo slovesno odprt prenovljeni Interspar Vič   |  Dizel in 95-oktanski bencin sta se opolnoči podražila  |  Mariborski Europark praznuje polnoletnost  |  Skupina Kofola v prvi polovici leta uspešno  |  Sadjarji naj bi letos pridelali približno 65.000 ton jabolk  |  Peta beograjska FMCG konferenca revije InStore bo 22.novembra  |  S trgatvijo bodo začeli že avgusta  |  Istrski zajtrk je možno naročiti tudi prek spleta  |  Prenovljena Kraš Bonbonnièra tudi v Dubrovniku (VIDEO)  |  Vinogradniki pričakujejo nadpovprečen letnik  |  Letos po pričakovanjih rekordna letina jabolk  |  ZANIMIVOST: Na lovu za rekordom travo kosilo 570 koscev  |  Spar bo do konca leta odprl še 80 objektov  |  Odprta prva Ideina prodajalna v Plavu  |  Rakuten v prvem polletju zabeležil 60-odstotno rast dobička  |  Nov način pakiranja banan v E-martu  |  Mladi kmetje - osrednja tema letošnjih okroglih miz MKGP na sejmu Agra  |  Medena zmaga na Agri Petru Kolarju s Ptujske Gore  |  Beiersdorf po uspešnem polletju dvignil napovedi prodaje  |  Agrokor posluje nad pričakovanji, Konzum na poti okrevanja   |   ||
   

EU 2015 & Junckerjev načrt: investicije, hitreje in bližje

23.02.2015
V tem (obnovoletnem) času je navada, da velike ideje in načrti še mirujejo, vsi napori pa so še vedno usmerjeni k pravkar končanim praznikom. Analizirajo in plačujejo se računi praznične porabe. So višji ali nižji kot leto pred tem? Podobno je s podjetji. Kdo bo ali je pridobil oz. izgubil največ? 
 
Piše: Prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Pričakujejo in najavljajo se ocene višine ekonomske rasti in BDP-ja, zaposlenosti, izvoza (in uvoza), vse s trdnim prepričanjem, da mora biti v novem letu vse bolje, kot je bilo v zadnjih šestih letih. Konec minulega leta je minil v  znaku velikega dogodka, "kolokvijalno" poimenovanega Junckerjev načrt, s pomočjo katerega nameravajo države članice EU-a v obdobju naslednjih treh let porabiti 315 milijard evrov.
 
Kakor najavljajo, naj bi v tem novem investicijskem valu šlo največ sredstev na področja infrastrukture. Predvsem v širokopasovni internet, nove energetske mreže ter prometne investicije v industrijskih središčih. Visoki vložki se obetajo tudi področjem izobraževanja, raziskovanja in inovacij, ter obnovljivih izvorov energije.
 
Poseben izziv je,  da se bodo ti projekti usmerjali k večjemu zaposlovanju mlade generacije na poslih,  ki ustrezajo njihovi kvalifikacijski strukturi. Po zbiranju projektov iz držav članic, sledi njihovo ocenjevanje na višji stopnji in tako dalje. Zatem so na vrsti razgovori okrog pripravljenosti za možnost nadaljnjih razgovorov …
 
Osnovna ideja je, da se z osnovnimi sredstvi iz EU blagajne spodbuja interes zasebnih investitorjev in bank, da se vključijo v sodelovanje pri investiranju posameznih projektov. Cilj je jasen. Ukinjanje ozkih „grl" znotraj EU in medsebojna primerjava ter povezovanje infrastrukture posameznih držav članic.
 
Hrvaška ima tu svoje adute in priložnosti. V mislih imam financiranje izgradnje LNG terminala na otoku Krku kot pomembno enegetsko-varnostno investicijo za širšo regijo, kar zadeva preskrbo iz alternativnih smeri in virov dobave plina. Potem je tu, kar zadeva logistiko, nova luka Reka in nižinska proga, ki lahko poveže obalo Mediterana in kontinent Evrope.
 
Zanesljivo je seveda neka. Da je še veliko možnih investicij. Začenši z mrežo širokopodročnega interneta, mosta na polotoku Pelješcu …Po "verbalizmu in normativizmu" dominantnih govorcev v  procesu vključevanja Hrvaške u EU se vedno bolj zavedamo, da je treba te priložnosti tudi izkoristiti, da bi bil naš štart v leto 2015 še uspešnejši. In da bi končno prišli na položaj s pozitivno gospodarsko rastjo.
 
Tedaj bo tudi veselje na ulicah naših mest bolj realno, načrti državljanov pa bolj podobni tistim iz držav EU. Seveda ob pomoči Junckerjevega načrta … 
 
V mislih imam financiranje izgradnje LNG terminala na otoku Krku kot pomembno  enegetsko-varnostno investicijo za širšo regijo, kar zadeva preskrbo  iz alternativnih smeri in virov dobave plina. Potem je tu, kar zadeva logistiko, nova luka Reka in nižinska proga, ki lahko poveže obalo Mediterana in kontinent Evrope. Zanesljivo je seveda neka. Da je še veliko možnih investicij. Začenši z mrežo širokopodročnega interneta, mosta na polotoku Pelješcu …


 
 
 
 
back to top