IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

EU 2015 & Junckerjev načrt: investicije, hitreje in bližje

23.02.2015
V tem (obnovoletnem) času je navada, da velike ideje in načrti še mirujejo, vsi napori pa so še vedno usmerjeni k pravkar končanim praznikom. Analizirajo in plačujejo se računi praznične porabe. So višji ali nižji kot leto pred tem? Podobno je s podjetji. Kdo bo ali je pridobil oz. izgubil največ? 
 
Piše: Prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Pričakujejo in najavljajo se ocene višine ekonomske rasti in BDP-ja, zaposlenosti, izvoza (in uvoza), vse s trdnim prepričanjem, da mora biti v novem letu vse bolje, kot je bilo v zadnjih šestih letih. Konec minulega leta je minil v  znaku velikega dogodka, "kolokvijalno" poimenovanega Junckerjev načrt, s pomočjo katerega nameravajo države članice EU-a v obdobju naslednjih treh let porabiti 315 milijard evrov.
 
Kakor najavljajo, naj bi v tem novem investicijskem valu šlo največ sredstev na področja infrastrukture. Predvsem v širokopasovni internet, nove energetske mreže ter prometne investicije v industrijskih središčih. Visoki vložki se obetajo tudi področjem izobraževanja, raziskovanja in inovacij, ter obnovljivih izvorov energije.
 
Poseben izziv je,  da se bodo ti projekti usmerjali k večjemu zaposlovanju mlade generacije na poslih,  ki ustrezajo njihovi kvalifikacijski strukturi. Po zbiranju projektov iz držav članic, sledi njihovo ocenjevanje na višji stopnji in tako dalje. Zatem so na vrsti razgovori okrog pripravljenosti za možnost nadaljnjih razgovorov …
 
Osnovna ideja je, da se z osnovnimi sredstvi iz EU blagajne spodbuja interes zasebnih investitorjev in bank, da se vključijo v sodelovanje pri investiranju posameznih projektov. Cilj je jasen. Ukinjanje ozkih „grl" znotraj EU in medsebojna primerjava ter povezovanje infrastrukture posameznih držav članic.
 
Hrvaška ima tu svoje adute in priložnosti. V mislih imam financiranje izgradnje LNG terminala na otoku Krku kot pomembno enegetsko-varnostno investicijo za širšo regijo, kar zadeva preskrbo iz alternativnih smeri in virov dobave plina. Potem je tu, kar zadeva logistiko, nova luka Reka in nižinska proga, ki lahko poveže obalo Mediterana in kontinent Evrope.
 
Zanesljivo je seveda neka. Da je še veliko možnih investicij. Začenši z mrežo širokopodročnega interneta, mosta na polotoku Pelješcu …Po "verbalizmu in normativizmu" dominantnih govorcev v  procesu vključevanja Hrvaške u EU se vedno bolj zavedamo, da je treba te priložnosti tudi izkoristiti, da bi bil naš štart v leto 2015 še uspešnejši. In da bi končno prišli na položaj s pozitivno gospodarsko rastjo.
 
Tedaj bo tudi veselje na ulicah naših mest bolj realno, načrti državljanov pa bolj podobni tistim iz držav EU. Seveda ob pomoči Junckerjevega načrta … 
 
V mislih imam financiranje izgradnje LNG terminala na otoku Krku kot pomembno  enegetsko-varnostno investicijo za širšo regijo, kar zadeva preskrbo  iz alternativnih smeri in virov dobave plina. Potem je tu, kar zadeva logistiko, nova luka Reka in nižinska proga, ki lahko poveže obalo Mediterana in kontinent Evrope. Zanesljivo je seveda neka. Da je še veliko možnih investicij. Začenši z mrežo širokopodročnega interneta, mosta na polotoku Pelješcu …


 
 
 
 
back to top