IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Diši po smogu

19.11.2014
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vjesnika
 
V letošnji zimi bi se lahko Skopjanci vrniti k nekdanjemu sistemu par-nepar, ki se ga malce starejši državljani spomnijo iz časa skupne federacije bivše države, ko je bila premierka Milka Planinc. 
 
Za razliko od tistih časov, ko je bil razlog za odločitev, da en dan lahko po zakonu vozijo samo vozila z registrskimi tablicami, ki so se končala s parno številko, drug dan pa z neparno, pomanjkanje goriva, je župan Koce Trajanovski taisti ukrep predlagal zaradi slabega zraka, ki ga imamo v glavnem mestu.   
 
Smog seveda ni vsakodneven pojav samo v glavnem mestu Makedonije, ampak tudi v številnih drugih  makedonskih mestih kot sta npr. Tetovo in Bitola. Vsaj doslej niso še nikjer začeli s kakšnimi izrednimi ukrepi, da bi stanje popravili.
 
Zaradi industrije, pa tudi drugih dejavnikov, vsak prebivalec Skopja vdihne v povprečju 20 kilogramov strupenih plinov na leto. Najslabše je pozimi, ko se nad mesto spravi znamenita skopska megla in merilne naprave na številnih postajah kažejo, da so mejne vrednosti za prisotnost nevarnih snovi večkratno presežene in to v daljših časovnih obdobjih.
 
Stanje ni veliko boljše v Bitoli in niti v Tetovu, kjer je v zimskih pogojih tudi do 1000 mikrogramov odpadnih snovi na kubični meter, kar je 20-krat več od dovoljenega. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na svetu letno umre več kot sedem milijonov ljudi za  posledicami onesnaženega zraka. Po nekaterih uradnih podatkih naj bi zaradi tega v Makedoniji umrlo 1300 ljudi, kar v preneseni obliki pomeni, da v enem desetletju na ta način z obličja zemlje zgine eno celo majhno mestece.
 
V času, ko sem pripravljal ta prispevek, izid predloga o rešitvah glede te problematike v mestnem svetu še ni bil znan. Ob županovem predlogu za uvedbo sistema par-nepar v prometu, če je deset dni zapored presežena dovoljena onesnaženost, so na pladnju tudi nekateri drugi predlogi.
 
Tako naj bi uvedli brezplačni javni prevoz ob „spornih" dnevih, strožji nadzor za onesnaževalce oz. gradbišča, podpirali in nagrajevali bi uporabo elektromobilov, se usmerjali k ureditvi dodatnih cest oz. prog za kolesarje, čistili ulice posebnimi sredstvi, na katera se lepi umazanija itd. Zdi se, da se bo na tem področju končno nekaj zares premaknilo, saj so potrebni resni ukrepi, ki v prvi vrsti vključujejo tudi spremembo življenjskih navad državljanov. Treba bi bilo tudi izpolniti dolgoletne obljube o izgradnji obljubljenih objektov in čistilnih naprav, ki jih za razliko od številnih novih spomenikov ni in ni.
 
Tako kot je v Skopju že nekaj let nekje globoko v kakem predalu skrit predlog o uvedbi tramvajskega prevoza, ki bi onesnaževanje ustavil v velikem obsegu. Namesto, da avtobusi uporabljajo dizelsko gorivo, bi lahko tudi oni prevažali potnike na električno energijo, a za take in podobne ukrepe sta potrebna čas in denar. Do takrat pa se bodo državljani zadovoljevali s takšnimi in drugačnimi javnimi tribunami s tematikami, ki zadevajo "boljši zrak", in si ob tem želeli, da slab zrak odpihne veter.
 
Smog ni vsakodnevni pojav samo v glavnem mestu Makedonije. Stanje ni veliko boljše niti v Bitoli niti v Tetovu, kjer je v zimskih pogojih tudi do 1000 mikrogramov odpadnih snovi na kubični meter, kar je 20-krat več od dovoljenega.


 
 
 
 
back to top