IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 28.05.2017 || Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |  Direktor Carrefourja podpira lastne blagovne znamke  |  Mercator z Akademijo Radi imamo domače v Marezigah  |  Vsi vzorci hrane po požaru na Vrhniki skladni s predpisi  |  Amazon odprl prvo fizično knjigarno v New Yorku (na Manhattnu)  |  V Beogradu se danes zaključuje največja "mystery shopping" konferenca  |  Danes na dražbi v Mariboru 6000 litrov Vinagovih penin  |  Ormož od danes bogatejši za novo dm prodajalno  |  Walmart nadaljuje z uspešnim poslovanjem v Kanadi  |  Znova bo dovoljeno točenje alkohola na športnih prireditvah  |   ||
   

Davki in blagostanje nacije

22.04.2013
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš 
 
V življenju so zanesljive le tri stvari: rojstvo, odhod na drugi svet in – plačevanje davkov. Zakaj se morajo davki sploh plačevati? Odgovor vsebuje tri pomembne ugotovitve. Ena je vsekakor ta, da mora družba dobiti sredstva, iz katerih črpa za javne stroške. Države in družbe nasploh se razlikujejo po tem, kateri model izvajajo: ali je to evropski, kjer država dosega večji fiskalni ugriz in jemlje več od državljanov in gospodarstva. Drugi pa je anglo-saksonski model, kjer si država jemlje manj sredstev prek davkov in pušča več tako prebivalstvu kot gospodarstvu. 
 
Drugi dejavnik davkov predstavlja popravljanje drastičnih socialnih neenakosti, ko več davkov plačujejo tisti z višjimi prejemki, tretji pa dojemanje dejstva, da morajo biti davki podporniki gospodarske aktivnosti. Kakšna pa sta praksa in realnost? Stopnja DDV-ja je bila u mandatih dveh vlad povišana z 22 na 25 odstotkov. Odgovor je prišel zelo hitro v obliki degresivnega vplačila tovrstnega davka in to v celoti. Zapisano z drugimi besedami.
 
Ob višji stopnji se dobi sorazmerno manj davka. Pred približno enim letom so ugotovili restrikcije glede možnosti uporabe DDV-ja v funkciji "pred-davkaˮ pri nakupu avtomobila za poslovne potrebe. Odgovor je prišel v nadaljnjem padcu prodaje novih avtomobilov. Trenutni davčni hit je že pripravljena vsebina načrta Zakona o davkih lastništva nepremičnin. Spontan in hiter odgovor je bil bliskovit. Proda se vedno manj stanovanj. 
 
Stalni dvig davčnih stopenj vodi do situacije, v kateri skupna masa davčnih prihodkov začenja padati tudi v absolutnem merilu. Manjši sta gospodarska aktivnost in nakupovalna moč.    
       
 
Cena naftnih derivatov je visoka: dvig cen surove nafte, carine in – posebni davki znotraj končne cene derivatov z namenom odplačila kredita za izgradnjo avtocest ter vzdrževanja drugih cest. Tukaj so še prispevki za vzdrževanje in uporabo cestišč pri registraciji vozil, cestnine na avtocestah itd., itd. Vse po vrsti po posameznih davčnih predalih in stopnjah. Zmanjšanje gospodarske aktivnosti postaja avtodestruktivno.  
 
Ampak ... Obstoja točka, kjer imperij vrača udarec. V tem primeru gre za fenomen pod nazivom Lafferova krivulja. Gre za empirično dokazano dejstvo, da stalni dvig davčnih stopenj vodi do situacije, v kateri skupna masa davčnih prihodkov začenja padati tudi v absolutnem merilu. Manjši sta gospodarska aktivnost in nakupovalna moč.  Ko govorimo o korporativnih davkih – z davkom na dobiček in/ali dividende – imamo primer Irske, ki je kot prva država v EU drastično znižala stopnjo dobička na 12,5 odstotkov in s tem, ob ostalih ukrepih, močno privabila investitorje in vlagatelje.  
 
Enostavno zapisano, blagostanje nacije je posledica urejene in uspešne ekonomije, ki pri tem ustvarja tudi davčne prihodke za javne potrebe pod geslom: "value for a moneyˮ (vrednost za denar). Drugi koncept je nekaj takega kot basen o Buridanovem oslu – šele, ko se je naučil stradati, se je iz te popolnosti preselil na drugi svet.   

 
 
 
 
back to top