IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 26.05.2018 || V Tušu kmalu nov lastnik?  |  Predstavitev govornikov na FMCG Summitu Ljubljana - 7.6.2018  |  46. Teden cvička se danes začne v Šentjerneju   |  Amazon vam blokira račun, če preveč artiklov zavrnete  |  Jutri in pojutrišnjem festival vrtnic in rozeja v Portorožu  |  Konec odštevanja: Od danes v veljavi (nova) zaščita osebnih podatkov - GDPR  |  Uradne analize potrdile neoporečnost izdelkov Radenske  |  Na sedežu ZN slovenski panj  |  Colgate-Palmolive se zavezuje k 100 % recikliranju embalaže do leta 2025  |  Nagrado za najboljše avtohtono rdeče vino prejel Vranac Premier  |  Znova odprt zadarski Spar v centru Supernova  |  Cipiripi prodan zaradi strateških razlogov  |  Kmalu nogometno EP vinarjev   |  Salus prevzema Sanolabor  |  Letalski prevoznik KLM združil moči z družbo Jacobs Douwe Egberts   |   Aldi odprl 25 trgovin in načrtuje še (prvi) distribucijski center  |  Rast prodaje sira, padec prometa z mlečnimi izdelki  |  Židan: "Hvaležen sem za vsako nabavo, ki jo boste naredili na lokalnem trgu"  |  Amazonov ključ za dostavo v vaše vozilo (VIDEO)  |  Odprt Tommy št. 200   |   ||
   

Davki in blagostanje nacije

22.04.2013
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš 
 
V življenju so zanesljive le tri stvari: rojstvo, odhod na drugi svet in – plačevanje davkov. Zakaj se morajo davki sploh plačevati? Odgovor vsebuje tri pomembne ugotovitve. Ena je vsekakor ta, da mora družba dobiti sredstva, iz katerih črpa za javne stroške. Države in družbe nasploh se razlikujejo po tem, kateri model izvajajo: ali je to evropski, kjer država dosega večji fiskalni ugriz in jemlje več od državljanov in gospodarstva. Drugi pa je anglo-saksonski model, kjer si država jemlje manj sredstev prek davkov in pušča več tako prebivalstvu kot gospodarstvu. 
 
Drugi dejavnik davkov predstavlja popravljanje drastičnih socialnih neenakosti, ko več davkov plačujejo tisti z višjimi prejemki, tretji pa dojemanje dejstva, da morajo biti davki podporniki gospodarske aktivnosti. Kakšna pa sta praksa in realnost? Stopnja DDV-ja je bila u mandatih dveh vlad povišana z 22 na 25 odstotkov. Odgovor je prišel zelo hitro v obliki degresivnega vplačila tovrstnega davka in to v celoti. Zapisano z drugimi besedami.
 
Ob višji stopnji se dobi sorazmerno manj davka. Pred približno enim letom so ugotovili restrikcije glede možnosti uporabe DDV-ja v funkciji "pred-davkaˮ pri nakupu avtomobila za poslovne potrebe. Odgovor je prišel v nadaljnjem padcu prodaje novih avtomobilov. Trenutni davčni hit je že pripravljena vsebina načrta Zakona o davkih lastništva nepremičnin. Spontan in hiter odgovor je bil bliskovit. Proda se vedno manj stanovanj. 
 
Stalni dvig davčnih stopenj vodi do situacije, v kateri skupna masa davčnih prihodkov začenja padati tudi v absolutnem merilu. Manjši sta gospodarska aktivnost in nakupovalna moč.    
       
 
Cena naftnih derivatov je visoka: dvig cen surove nafte, carine in – posebni davki znotraj končne cene derivatov z namenom odplačila kredita za izgradnjo avtocest ter vzdrževanja drugih cest. Tukaj so še prispevki za vzdrževanje in uporabo cestišč pri registraciji vozil, cestnine na avtocestah itd., itd. Vse po vrsti po posameznih davčnih predalih in stopnjah. Zmanjšanje gospodarske aktivnosti postaja avtodestruktivno.  
 
Ampak ... Obstoja točka, kjer imperij vrača udarec. V tem primeru gre za fenomen pod nazivom Lafferova krivulja. Gre za empirično dokazano dejstvo, da stalni dvig davčnih stopenj vodi do situacije, v kateri skupna masa davčnih prihodkov začenja padati tudi v absolutnem merilu. Manjši sta gospodarska aktivnost in nakupovalna moč.  Ko govorimo o korporativnih davkih – z davkom na dobiček in/ali dividende – imamo primer Irske, ki je kot prva država v EU drastično znižala stopnjo dobička na 12,5 odstotkov in s tem, ob ostalih ukrepih, močno privabila investitorje in vlagatelje.  
 
Enostavno zapisano, blagostanje nacije je posledica urejene in uspešne ekonomije, ki pri tem ustvarja tudi davčne prihodke za javne potrebe pod geslom: "value for a moneyˮ (vrednost za denar). Drugi koncept je nekaj takega kot basen o Buridanovem oslu – šele, ko se je naučil stradati, se je iz te popolnosti preselil na drugi svet.   

 
 
 
 
back to top