IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 20.10.2018 || Še štirje dnevi do 4. FMCG Summit-a revije InStore v Zagrebu   |  V Konzumu razmišljajo o vstopu na makedonski trg  |  Novo poslovalnico Lidla v Hočah odpirajo v četrtek, nato še eno v Melju  |   Ljubljanske mlekarne pripravile akcijo za blagovno znamko Alpsko (VIDEO)  |  Ministrica s predstavniki živilsko-predelovalne industrije o stanju v panogi  |  Opel in Vauxhall obnavljata 4PL partnerstvo z Gefcom  |  Lidl zaključil preventivno-izobraževalne delavnice o prometu  |  Walmart uvaja vozičke z merilcem srčnega utripa?  |  Hofer o pomenu pravilne uporabe defibrilatorja  |  Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk letos 16. novembra  |  E. Leclerc se pogaja za prevzem hipermarketov Géant Casino   |  Trgovci na 12. Strateški konferenci o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini  |  Na Brdu poteka 12. Strateška konferenca o trgovini  |  Fundacija Coca-Cola s posebnim mejnikom  |  Skupini Špica in IBCS sta napovedali strateško "Alianso treh morij"  |  Začel se je 25. Zlati boben v Portotožu  |  Na tekmovanju najboljših pic zmagala veganska  |  Pivac v Ravči gradi nove proizvodne hale za pršutarno  |  Nestlé zapira tovarno sladoleda v predmestju Pariza  |  Continente letos predstavil že 300 trgovskih znamk  |   ||
   

Daleč je Evropa

22.04.2015
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika 
 
Ni lahko biti država na Balkanu. Leta in kar desetletja se kot jara kača vleče tranzicija, izvajajo se reforme, transformacije v družbi, cilj pa se zdi danes tako oddaljen kot pred skoraj dvema desetletjema. Če ne še bolj ...
 
Splošni zaključek v poročilu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) "Zahodni Balkan in 15 let tranzicije", ki so ga je februarja predstavili na Dunaju, je, da Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Črna gora in Srbija, zaostajajo za drugimi bivšimi komunističnimi državami, ki so v Evropski uniji uspešnejše zaključile prehod k tržni ekonomiji.
 
Ko gre za Makedonijo, ima ta pet prednostnih nalog: 1. poboljšanje infrastrukture, 2. tehnološka pripravljenost, 3. razvoj finančnega tržišča, 4. zdravstvo in 5. izobraževanje. Vse to so temelji za prihodnji trajnostni razvoj in rast. Take diagnoze, ki so natančne, odpirajo številne teme za razmišljanje. Eno od glavnih vprašanj je motivacija. Sedaj ko je jasno, da je glede novih članic za nadaljnjih pet let sprejet moratorij, se postavlja dilema, kje najti nove motive. Motivacija ni vprašanje le za tiste, ki državo vodijo. Pomembna je tudi na mikro ravni, za podjetja, njihove zaposlene ...
 
Kako naj se motivira človek, ki zasluži 364 evrov, kolikor znaša uradna povprečna neto plača  v Makedoniji? Ali s 155 evri, če se nahaja v skupini državljanov, ki prejemajo minimalno plačo. Teh je zelo veliko! Ali še huje, če dela v tekstilnem sektorju ali usnjeni industriji, kjer je zakonsko določena minimalna plača na še nižji ravni – 130 evrov. Makedonija ima najnižjo minimalno plačo celo med balkanskimi državami. Blizu sta ji le Kosovo in Albanija. Sto trideset evrov je trikrat manj od hrvaškega minimalca, ki je najvišji v regiji ali 15-krat manjši od „minimalca" v Luksemburgu, ki je najvišji v EU.
 
Čeprav je dejstvo, da članstvo v EU samo po sebi še ni nobena garancija, da bi bil „minimalec" visok, na primer v Bolgariji je ta vsega 184 evrov, na Madžarskem 218 evrov itd. Po drugi strani so nizke plače eden od glavnih argumentov za privabljanje tujih investicij. Celo Kitajci, ki dolgo veljajo za sinonim konkurenčnosti, ki je zgrajen na ceneni delovni sili, so odkrili matematiko za investicije. Ravno zahvaljujoč nizkim stroškom za proizvodnjo, med katerimi so tudi slabe plače za delavce. Novi časi, nova pravila.
 
V prihodnosti bo vstop v Unijo povezan z ekonomskim razvojem, ob običajnih kriterijih. To je nedavno v Skopju jasno sporočil Svet za regionalno sodelovanje, ki je poudaril, da "prva od držav, ki bo vstopila v EU, v trenutku vstopa ne more biti najsiromašnejša v EU."
 
Z drugimi besedami postavljajo pogoj, da bo boljša od nekoga, ki je že v EU. To je neka nova logika, ki doslej ni veljala in ki jo bo morala upoštevati vsaka nova vlada, ko bo pripravljala svoj ekonomski program.
 
Po drugi strani so nizke plače eden od glavnih argumentov za privabljanje tujih investicij. Celo Kitajci, ki dolgo veljajo za sinonim konkurenčnosti, ki je zgrajen na ceneni delovni sili,  so odkrili matematiko za investicije.


 
 
 
 
back to top