IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 26.09.2017 || Opolnoči spremenjene cene goriv  |  V Kranju odprta 47. trgovina Eurospin v Sloveniji  |  Regal in Imo-real podali prevzemno ponudbo za dve Panvitini družbi  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Proizvajalci ustanovili nov konzorcij za testenine  |  Ljubitelji testenin so bolj zdravi, uživajo manj maščob (študija)  |  Ivica Todorić v blogu o tem, da lex Agrokor ni v skladu z ustavo  |  Entoni Sošić od 1. oktobra na čelu Mercatorja S  |  Srđan Zlatičanin novi generalni direktor Frikoma  |  Predstavitev hrvaškega vina na dunajskem trgu Am Hof  |  Makprogres je prevzel Donio  |  Grill nov šef logistike v Spar Avstriji  |  ZANIMIVOST: Najtežja buča v državi tehta 639 kilogramov  |  Letos manj krušnih žit in koruze, več marelic  |  Kitajski Fosun kupuje indijsko Gland Pharmo za 1,1 milijarde USD  |  Hofer ogljično nevtralen trgovec  |  Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |   Zelena luč za Ceto  |  Nova sezona projekta Štartaj, Slovenija!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |   ||
   

Daleč je Evropa

22.04.2015
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika 
 
Ni lahko biti država na Balkanu. Leta in kar desetletja se kot jara kača vleče tranzicija, izvajajo se reforme, transformacije v družbi, cilj pa se zdi danes tako oddaljen kot pred skoraj dvema desetletjema. Če ne še bolj ...
 
Splošni zaključek v poročilu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) "Zahodni Balkan in 15 let tranzicije", ki so ga je februarja predstavili na Dunaju, je, da Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Črna gora in Srbija, zaostajajo za drugimi bivšimi komunističnimi državami, ki so v Evropski uniji uspešnejše zaključile prehod k tržni ekonomiji.
 
Ko gre za Makedonijo, ima ta pet prednostnih nalog: 1. poboljšanje infrastrukture, 2. tehnološka pripravljenost, 3. razvoj finančnega tržišča, 4. zdravstvo in 5. izobraževanje. Vse to so temelji za prihodnji trajnostni razvoj in rast. Take diagnoze, ki so natančne, odpirajo številne teme za razmišljanje. Eno od glavnih vprašanj je motivacija. Sedaj ko je jasno, da je glede novih članic za nadaljnjih pet let sprejet moratorij, se postavlja dilema, kje najti nove motive. Motivacija ni vprašanje le za tiste, ki državo vodijo. Pomembna je tudi na mikro ravni, za podjetja, njihove zaposlene ...
 
Kako naj se motivira človek, ki zasluži 364 evrov, kolikor znaša uradna povprečna neto plača  v Makedoniji? Ali s 155 evri, če se nahaja v skupini državljanov, ki prejemajo minimalno plačo. Teh je zelo veliko! Ali še huje, če dela v tekstilnem sektorju ali usnjeni industriji, kjer je zakonsko določena minimalna plača na še nižji ravni – 130 evrov. Makedonija ima najnižjo minimalno plačo celo med balkanskimi državami. Blizu sta ji le Kosovo in Albanija. Sto trideset evrov je trikrat manj od hrvaškega minimalca, ki je najvišji v regiji ali 15-krat manjši od „minimalca" v Luksemburgu, ki je najvišji v EU.
 
Čeprav je dejstvo, da članstvo v EU samo po sebi še ni nobena garancija, da bi bil „minimalec" visok, na primer v Bolgariji je ta vsega 184 evrov, na Madžarskem 218 evrov itd. Po drugi strani so nizke plače eden od glavnih argumentov za privabljanje tujih investicij. Celo Kitajci, ki dolgo veljajo za sinonim konkurenčnosti, ki je zgrajen na ceneni delovni sili, so odkrili matematiko za investicije. Ravno zahvaljujoč nizkim stroškom za proizvodnjo, med katerimi so tudi slabe plače za delavce. Novi časi, nova pravila.
 
V prihodnosti bo vstop v Unijo povezan z ekonomskim razvojem, ob običajnih kriterijih. To je nedavno v Skopju jasno sporočil Svet za regionalno sodelovanje, ki je poudaril, da "prva od držav, ki bo vstopila v EU, v trenutku vstopa ne more biti najsiromašnejša v EU."
 
Z drugimi besedami postavljajo pogoj, da bo boljša od nekoga, ki je že v EU. To je neka nova logika, ki doslej ni veljala in ki jo bo morala upoštevati vsaka nova vlada, ko bo pripravljala svoj ekonomski program.
 
Po drugi strani so nizke plače eden od glavnih argumentov za privabljanje tujih investicij. Celo Kitajci, ki dolgo veljajo za sinonim konkurenčnosti, ki je zgrajen na ceneni delovni sili,  so odkrili matematiko za investicije.


 
 
 
 
back to top