IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 26.07.2017 || Potrošniško zaupanje julija navzgor  |  Kmalu gradnja intermodalnega terminala v Batajnici  |  Rekordne cene masla   |  Studio Moderna kupil poljsko "Mango Home Shopping TV"  |  Bo Aldi že do leta 2020 drugi največji trgovec v Evropi?  |  Naprednejša proizvodnja v "čipsarni" Chips Way   |   Kuehne + Nagel okrepil liderski položaj  |  Lidlovo preoblikovanje logistike sadja  |  As Group delovno obeležil deseto obletnico prevzema Kenta   |  AB InBev prevzel proizvajalca energijskih pijač Hiball  |  Ob avtocesti pri Celju Piškovi začeli graditi sodoben logistični center  |  Znana trgovca z večjo ponudbo za vegetarijance   |  Waitrose izvaža v Indijo in na Kitajsko  |  Nočno parkiranje ob neurju v Mercatorjevih pokritih parkiriščih   |  Ahold Delhaize bo preselil sedež v ZDA...  |  Pivovarna Tuzla z novo linijo za PET program  |  Ribogojnica Fonda leto po vstopu Italijanov ohranja svojo usmeritev  |  NIJZ poziva k sodelovanju v nacionalni prehranski raziskavi  |  Zelena luča za obdavčitev sladkih pijač  |  Icelandic Glacial vstopa na kitajski trg  |   ||
   

Ciper maje krhko ravnotežje EU

23.04.2013
PERISKOP
 
piše: prof. dr. Bogomir Kovač
 
Ciper očitno  postaja nova odisejada  neuspešnega reševanja evropske finančne  krize. Zadnja odločitev finančnih ministrov, v soglasju z IMF, ECB in EC (slovita "trojkaˮ), da bi delno zaplenili depozite v ciprskih bankah,  to samo potrjuje. Gre za novo politično ekonomsko polomijo EU in območja evra. EU se očitno seseda, vsak reševalni paket prinaša težje probleme. Zato EU že dolgo ni več "obljubljena deželaˮ in to je žalostno spoznanje za vrsto  balkanskih  držav v njenem preddverju.  
 
Zgodba ni nova. Ta  otoška država je s svojo notranjo delitvijo  zgodovinska posebnost in preživetje grškega dela so videli v nekakšni "davčniˮ in "bančniˮ posebnosti, ki je bila privlačna za tuje podjetnike, investitorje in varčevalce. V devetdesetih je postala nekakšen poslovni center, pomemben predvsem za postsocialistične države, od Rusije do Centralne Evrope, pa tudi Balkana, most do arabskega in tudi evro azijskega biznisa.  Ko so leta 2008 prevzeli evro,  si je država podpisala smrtno obsodbo. 
 
Od tedaj je šlo vse narobe. Posli in zlasti finančne naložbe so bile večinoma posejane v Grčiji in z njo je v zadnjih dveh letih potonil tudi Ciper. Ostala je visoka zadolženost države, ogromne težave  bank  in veliki depoziti tujcev.  Ko je junija lani vlada zaprosila za finančno pomoč, so Ciper prerešetali najprej prek IMF, kasneje se je vključila celotna "trojkaˮ. Finančna pomoč  sredi meseca marca  2013 zato ni rezultat nekakšnega hitenja in nepremišljenosti. In v tem je ravno problem.  
 
Poglejmo nekaj številk. Ciprski BDP je na letni ravni okoli 18 milijard evrov, celoten dolg države je sedaj okoli 90 odstotkov BDP-ja, primarni deficit je nekaj  nad 700 milijoni, v bankah je več kot 64 milijard evrov, od tega tujci drže slabo polovico, med njimi prevladujejo ruski vlagatelji (13 milijard). Evropski paket pomoči bi naj znašal 17 milijard, blizu 100 odstotkov ciprskega BDP-ja, kar je 0,2 odstotka  BDP-ja evro območja. Dogovorjenih je bilo 10 milijard iz evropskega sklada,  toda 5,8 milijard so želeli nabrati s konfiskacijo bančnih vlog (9,9 % za vse vloge nad 100.000 evrov in 6,65 za male vlagatelje), ostanek naj bi poplačali kratkoročni lastniki obveznic.  Kakšen bo politični razplet te nove krize evra in evropskih financ ni mogoče ugotoviti.
 
Danes vemo, da je ciprski parlament zavrnil takšno obliko pomoči, da protestira Kremelj in da iščejo nove rešitve. Pomembnejša so druga sporočila. EU je status in razmere na Cipru poznala leta 2008, pa so ga sprejeli v evro skupino. Bančni depoziti veljajo za eno najpomembnejših stebrov zaupanja, garancijska shema  (100.000 evrov) velja tudi tukaj. Neposredna konfiskacija depozitov načenja najprej celoten sistem  garancij, ki tvorijo temelj tudi nove evropske bančne unije. Toda vsaka konfiskacija je do sedaj vodila do zamrznitve bančnih vlog, zloma zaupanja in poglabljanja politične in ekonomske krize (Argentina,  2001).  
 
Ciper bo zopet zamajal krhko ravnotežje EU, varčevalce drugod (Španija, Italija)  lahko popade panika in unija bo zopet na meji razpada.  Kaj je vodilo evropske politike v novo politično ekonomsko avanturo?

 
Scenariji so odvisni od reakcij varčevalcev. Toda Ciper v negotovih časih finančne krize, v kateri tičijo Grčija, Španija, Italija in tudi  Portugalska, pomeni nov negativen signal. Najprej vsaka evropska pomoč in slovita trojka dobiva še bolj strašljiv pomen. Legitimnost EU je zato še nižja. Poleg tega  se očitno vsaka pomoč EU  takoj spreminja v javni dolg. Tudi ECB kot nekakšen  zadnji  posojilodajalec in reševalec bank ostaja tukaj brez moči, ker je reševanje bank v tem primeru nacionalen zadeva. In vsi  pogoji za totalen polom so tu. 
 
Ciper bo zopet zamajal krhko ravnotežje EU, varčevalce drugod (Španija, Italija)  lahko popade panika in unija bo zopet na meji razpada.  Kaj je vodilo evropske politike v novo politično ekonomsko avanturo?  Ekonomska  nesposobnost ali izguba politične razsodnosti? Odgovor ni preprost. EU tiči v institucionalni in vodstveni krizi, vsaka rešitev postaja še večji problem.
 
Očitno je EU želela vrniti žogo Nikoziji in Moskvi. Ciper postaja sistemska grožnja EU, toda ceno zanjo naj tokrat plačajo drugi.  

 
 
 
 
back to top