IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 23.06.2017 || Danes Tušev tek barv v Ljubljani  |  Sberbank že prodaja petinski delež Mercatorja  |  Nama skoraj ves bilančni dobiček za dividende  |  Prvi na prodaj deli koncerna, ki niso del osnovnega poslovanja  |  HPS Investment Partners ponudil največ za Merkurjeve nepremičnine   |  Bliža se prvi "The Slovenia Food truck festival"  |  AB InBev prodaja dve nemški blagovni znamki piva  |  Hofer odprl že petnajsto trgovino v letošnjem letu  |  Žitu letos zvezdice Superior Taste Awards za 4 izdelke, Podravki za kar 14  |  Smrekar: "Namazi Argeta kmalu v Turčiji"  |  Clooney in partnerji tekilo Diageu prodali za milijardo dolarjev  |  Za Hoferjem že peta dobrodelna akcija zbiranja rabljenih očal  |  Dogovor o vzpostavitvi mehanizma na področju varstva potrošnikov  |   Država ne bo kupovala (Sberbankovih) delnic Mercatorja  |  Projekt Akademije Mercatorja in ZZS:" Radi imamo domače" se danes zaključuje  |  Auchan prevzema lokalnega trgovca Karavan  |   Novi DIS v Inđiji  |  V Mariboru simpozij o pridelovanju zelenjave in krompirja  |  Hoferjev sladoled ponuja možnost dopusta v Firencah  |  Odprt prvi Super Konzum v Supetru na Braču  |   ||
   

Čarovniki resničnosti

21.02.2014
Avtor: doc. dr. Samo Uhan

 Zdi se, da živimo v dobi za katero je bolj kot karkoli značilna obsedenost s podatki. Veliko zaslug za to ima seveda tehnologija, ki je v vseh pogledih olajšala zbiranje in procesiranje podatkov. Procesa sprejemanja kompleksnih odločitev v vseh sferah in segmentih družbenega življenja si skorajda ne moremo več predstavljati brez pretehtane analitične presoje temelječe na podatkih.
 
Pa vendar osupljiva zmogljivost novih tehnologij rešuje le del enačbe. Nič manj (ali pa celo vse bolj) je pomembna "bitka za interpretacijo". Raziskovanje javnega mnenja, ki mu namenjam dobršen del profesionalnega življenja je dober primer tovrstnega "bojnega polja".
 
Še vedno se muzam ob domislicah, ki nam jih je serviral žal nedavno pokojni profesor Južnič, kadar je želel malce osmešiti "ribiče ljudskih duš" kot je imenoval raziskovalce javnega mnenja. Njemu najljubšo je pripisal Winstonu Churchillu, ki je menda izjavil, da najbolj verjame rezultatom tistih anket, ki jih sam ponaredi.
 
Kakorkoli obračamo – raziskovanje javnega mnenja je v veliki meri tudi njegovo ustvarjanje, še posebej to velja za medijsko prezentacijo. Vse pa kaže, da raziskovalci javnega mnenja nismo povsem osamljeni v tovrstni "konstrukciji resničnosti". Nedavno objavljena študija ekonomistov univerze v Heidelbergu postavlja famozne ocene bonitetnih hiš v zanimiv kontekst. Raziskovalci so primerjali delo devetih bonitetnih agencij za obdobje od leta 1990 do 2013. Ugotovitve jasno kažejo da bonitetne agencije pri svojih ocenah dejansko uporabljajo dvojna merila in nekatere države kategorično ocenjujejo bolje. Tudi, ko sta imeli dve državi podobne izhodiščne podatke, sta lahko prejeli povsem različne ocene.
 
Pri tem se je razkril značilen vzorec: bonitetne agencije ocenjujejo države v katerih imajo sedež bistveno ugodneje. Razumljivo, bi lahko dejali, vendar ne zelo objektivno.Kolega, ki se ukvarja z iskanjem kadrov za velika podjetja mi pripoveduje podobno zgodbo, čeprav z drugega področja. Obvezen dodatek k posameznikovemu osebnostnemu profilu, ki ga za bodoče zaposlene zahtevajo podjetja, so t.i. osebnostni testi, ki so psihologom že dolgo znani, pri zaposlovalcih pa so intenzivneje  v "modi" v zadnjem desetletju, četudi kritike o njihovi smiselnosti prihajajo prav s strani profesionalnih psihologov. 
 
Če pustimo ob strani bizarnosti v obliki astroloških profilov, ki se prav tako pojavljajo med zahtevanimi podatki zaposlovalcev, je največji očitek "kadriranju", katerega podlaga so osebnostni testi, da le ti  ne merijo generičnih osebnostnih lastnosti – osebnostnih profilov, temveč naučen konstrukt želenih atributov, s katerimi se podjetje istoveti. Poenostavljeno povedano – podjetje ne izbere osebnosti, temveč nekoga, ki pozna pravi odgovor. In prepoznati pravi odgovor v testu, ki osebnost razume kot deterministični konstrukt, ni posebej zahtevno. Kot zaposlovalec seveda lahko cenite tudi tovrstne kompetence bodočih sodelavcev, pomembno je le, da si jih pravilno razlagate.
 
Priznam, da imam sam s tem nekaj težav. Pravkar opravljeno  spletno "orientacijsko" testiranje, ki sem ga opravil za ta namen in  ga za zaposlene priporoča ena od bonitetnih multinacionalk, mi sporoča, da sem ljubitelj rokenrola, ne maram pa majoneze. Prvo se najbrž nanaša na izmerjenih 60% ekstrovertnih atributov moje osebnostni, drugo je zagotovo (sklepam) kazalec štiridesetih odstotkov introvertnega dela moje duše. Globoko, priznam. In donosno.  V industriji "ribičev ljudskih duš", je po dostopnih podatkih osebnostno profiliranje najhitreje rastoča dejavnost. Upravičeno.


 
 
 
 
back to top