IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 23.07.2017 || Sporočilo podjetja Hofer trgovina o raziskavi: "Dvojna kakovost živil"  |  Lastniki BAT-a potrdili prevzem družbe Reynolds American  |  Košaki ponovno v postopku prisilne poravnave  |  Nov dm od jutri v Celju  |  Začetek izgradnje nakupovalnega centra Designer Outlet Croatia  |  Konec Plassatove vladavine - novi direktor Carrefourja odslej Bompard  |  Peti Hofer v "zelenem"   |  Konec tedna v Novi vasi praznik vina in česna  |  Tönnies dobil v zakup zemljišče v Zrenjaninu  |  Mercatorjeva akcija:"Moje znamke, najboljše znanke" (VIDEO)  |  Veliko svetovno priznanje za Podravkin ajvar  |  Odprli prvi Gomex v Sonti  |  Unilever v prvem polletju zvišal dobiček za 22,4 odstotka  |  Danes začetek odkupa breskev, Fructal ponuja več kot lani  |   Kmalu še ena trgovina Kauflanda v Zadru  |   TC "Promenada Novi Sad" za cca. 100 milijonov evrov  |   Spar z naprednejšo spletno prodajo   |  Anis ima nove proizvodne prostore  |  ZANIMIVOST: Spletna trgovina, kjer vse stane 3 dolarje!  |  Conad bo v naslednjih treh letih investiral milijardo evrov  |   ||
   

Brazilija

15.07.2014
piše:Igor E. Bergant,
twitter: @IEBergant
 
Vsaka takšna izkušnja kot je spremljanje SP v nogometu, pa čeprav v službi in z namenom posredovanja številnih in kar najboljših informacij gledalcem, poslušalcem in bralcem, me vsakokrat presune zaradi spoznanja, kako vendarle (pre)malo vemo o svetu okoli nas. In kako bi nam bilo bolje in lepše, če bi se zanj – zaradi nas samih – več zanimali. 
 
Kakor koli že - v trenutkih, ko se dogajanje ob svetovnem prvenstvu v Braziliji – z izjemo utrinkov – postopoma seli v kolektivno pozabo, je jasno, da hujših nemirov med svetovnim prvenstvom in po njem ni bilo, in da tudi niso izbruhnili ob žalostnih (če ne celo klavrnih) zadnjih dveh porazih brazilske reprezentance. 
 
Za to je več vzrokov – mednje sodijo policijski ukrepi (oziroma še bolj poudarjena prisotnost do zob oboroženih policistov na ulicah mest), dejstvo, da so več javnih infrastrukturnih projektov v letu po pokalu konfederacij in pred svetovnim prvenstvom vendarle končali, pa tudi s sprijaznjenostjo tihe večine, da prvenstvo pač je (bilo).
 
Ne kaže zanemariti tudi mnenj, da so si nezadovoljni ljudje pred letom dni z množičnimi demonstracijami (te so bile dokaj presenetljive) preprosto dali duška ter s tem posledično izpraznili naboj nezadovoljstva. 
 
A problem je, da razočaranje (ali celo gnev) v Braziliji ostaja in ga je mogoče čutiti na vsakem koraku. Čeprav je brazilska država v zadnjem poldrugem desetletju izpod praga revščine potegnila okoli 20 (po nekaterih podatkih pa še več) milijonov ljudi (in je v to vložila neprimerno več, kot je za stroške svetovnega prvenstva), je nezadovoljstvo večje kot prej.
 
Ljudje so dobili možnost, ne pa tudi dovolj sredstev in orodja, da bi lahko napredek še bolje izkoristili. Pri tem kaže opozoriti, da omenjeni milijoni prebivalcev (Brazilija jih ima skupno sicer skoraj 200) seveda niso postali bogati. Nasprotno, zdaj živijo tik nad pragom revščine (minimalna plača je približno 150 evrov, cene osnovnih življenjskih potrebščin pa je malo pod slovensko ravnijo).
 
Njihove duše jim blaži prislovična religiozna gorečnost in – žal – potrošništvo. Navsezadnje so bili televizorji med najpomembnejšimi novimi pridobitvami nekdanjih revežev. Navsezadnje se je tudi odnos do nogometa v danih razmerah bistveno spremenil: to še zdaleč ni več zabava, ki je dostopna vsem, celo beračem.
 
Vstopnice za (moderne) stadione so postale nedosegljive celo za srednji sloj, nogomet se je odtujil, izkoreninil in za uporabnike postal le še ena izmed plehkih telenovel, ki jih neprestano vrtijo številne postaje. Prav zato slabi nastopi brazilske reprezentance pretežno niti niso bili razumljeni kot kaka huda drama, sploh ne v stanju potrošniške otopelosti, ki nadomestek za trenutno (ne)zadovoljstvo hitro najde drugje.
 
Ostaja pa seveda nezadovoljstvo s storitvami v zdravstvu, šolstvu, v javnem prometu in – posledično – s problematičnimi praksami politike. Brazilija v tem pogledu zagotovo ni boljša od Slovenije. Je stokrat večja država s stokrat večjimi problemi. To ni nikakršna tolažba.
 
Reševanje problemov v Braziliji je zanimivo in pomembno, že zato, ker gre za tako veliko in posledično vplivno državo na svetu. Z Brazilijo tudi dvomilijonska Slovenija v obojestranski prid sodeluje, hkrati pa z njo tudi tekmuje, pa ne le v nogometu. In navsezadnje, ob izzivih ter težavah Brazilije, se (slovenski) človek vnovič lahko zaveda, kako za brazilske razmere neznansko malo (pameti, spodobnosti in spretnosti) bi bilo uporabiti treba pri nas doma za boljše življenje prav vseh (ki nas je za mestno četrt Sao Paula). In kako nesprejemljivo neumno je, da se ob vsem, kar imamo (in Brazilci še nimajo), tega doslej nismo lotili. 

 
 
 
 
back to top