IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 27.07.2017 || Agrokor danes izplačuje stari dolg malim dobaviteljem  |  Refresco za več kot milijardo evrov kupuje pijačarski del Cotta  |  Agraria se zanima za večji delež v Vinakopru  |  Potrošniško zaupanje julija navzgor  |  Kmalu gradnja intermodalnega terminala v Batajnici  |  Pivka Perutninarstvo z novo trgovino v Postojni  |  Rekordne cene masla   |  Rok za prijavo del na Zlatem bobnu do 31.julija  |  Ikea pripravljena za odprtje 10. avgusta  |   Lidl kreditira Pulo  |  Studio Moderna kupil poljsko "Mango Home Shopping TV"  |  Bo Aldi že do leta 2020 drugi največji trgovec v Evropi?  |  Naprednejša proizvodnja v "čipsarni" Chips Way   |   Kuehne + Nagel okrepil liderski položaj  |  Lidlovo preoblikovanje logistike sadja  |  As Group delovno obeležil deseto obletnico prevzema Kenta   |  AB InBev prevzel proizvajalca energijskih pijač Hiball  |  Ob avtocesti pri Celju Piškovi začeli graditi sodoben logistični center  |  Znana trgovca z večjo ponudbo za vegetarijance   |  Waitrose izvaža v Indijo in na Kitajsko  |   ||
   

Brata Lehman iz soseščine

07.08.2013
Piše: Milan Ćulibrk
 
Stanje v proračunu Srbije sredi leta v marsičem spominja na situacijo, v kateri je bila pred petimi leti banka Lehman Brothers, katere bankrot se tudi formalno šteje za začetek globalne krize. Če se negativni trendi iz prvega dela leta ne zaustavijo in ne obrnejo, premier Ivica Dačić, prvi podpredsednik Vlade Aleksandar Vučić, minister za finance in gospodarstvo Mlađan Dinkić ter njihovi prijatelji iz Vlade, tvegajo, da jih lahko nekega dne kritiki obtožijo, da so "bratje Lehman iz naše soseščineˮ, ker država drsi na mejo bankrota.
 
Ključni problem vlade je ta, da v tem  trenutku nima pravih rešitev. Še posebej, ker je tokratni minus v državni blagajni "težakˮ kar 700 milijonov evrov v vsega štirih mesecih. To je predvsem posledica dramatičnega spodrsljaja, ki zadeva prihodke od DDV-ja, trošarin in davkov na dobiček ter dohodek državljanov. Za to sta možna dva razloga. Prvi je padec prometa in upočasnitev gospodarske aktivnosti, kar bi lahko gospodarstvo znova pognalo v recesijo, drugi pa je ta, da se vedno večji delež posla seli v sivo oziroma črno cono.
 
Niti eno niti drugo ni dobro. Zaenkrat trije glavni igralci, Dačić, Vučić in Dinkić še niso uspeli najti skupnega jezika. Pri tem Vučić in Dinkić pošiljata signale, da sta pripravljena na nepopularne ukrepe, ki predstavljajo neke vrste omejevanja, oziroma nadzora plač v javnem sektorju in pri pokojninah, a se Dačić temu ostro zoperstavlja. Da pa bo zlo še večje, niti zamrznitve plač in pokojnin do konca leta ne bodo mogle privarčevati štirih-petih milijard dinarjev, kar predstavlja približno dva odstotka možnega primanjkljaja v proračunu.
 
Če se Dačić, Vučić in Dinkić že dalj časa niso mogli dogovoriti o kontroli plač, ki so za 20 odstotkov višje kot v  zasebnem sektorju, se lahko upravičeno vprašamo, kakšne so šele možnosti, da se doseže konsenz o "paketuˮ, katerega  del bi morale biti tudi odpovedi in "reziˮ za nekaj deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju.

Rezi bodo morali biti precej bolj boleči. Toda če se v vladi ne morejo dogovoriti niti o nadzoru plač, ki so za 20 odstotkov višje kot v  zasebnem sektorju, kakšne so šele možnosti, da se doseže  konsenz o "paketuˮ, katerega  del bi morale biti tudi odpovedi in "reziˮ za nekaj deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Očitno je, da je sestava novega "paketaˮekonomskih ukrepov, kot doslej, plod politične odločitve, predvsem Aleksandra Vučića in tega ali bodo v kratkem nove izredne parlamentarne volitve.
 
Če se bo odločil za volitve, je težko verjeti, da bo tvegal z zamrznitvijo plač in pokojnin ter  izgubil podporo  2,2 milijona proračunskih "abonentovˮ, zaposlenih v javnem sektorju in upokojencev. Tudi Vučić se zaveda, da nepopularni ukrepi niso dobri za popularnost. 

 
 
 
 
back to top