IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Brata Lehman iz soseščine

07.08.2013
Piše: Milan Ćulibrk
 
Stanje v proračunu Srbije sredi leta v marsičem spominja na situacijo, v kateri je bila pred petimi leti banka Lehman Brothers, katere bankrot se tudi formalno šteje za začetek globalne krize. Če se negativni trendi iz prvega dela leta ne zaustavijo in ne obrnejo, premier Ivica Dačić, prvi podpredsednik Vlade Aleksandar Vučić, minister za finance in gospodarstvo Mlađan Dinkić ter njihovi prijatelji iz Vlade, tvegajo, da jih lahko nekega dne kritiki obtožijo, da so "bratje Lehman iz naše soseščineˮ, ker država drsi na mejo bankrota.
 
Ključni problem vlade je ta, da v tem  trenutku nima pravih rešitev. Še posebej, ker je tokratni minus v državni blagajni "težakˮ kar 700 milijonov evrov v vsega štirih mesecih. To je predvsem posledica dramatičnega spodrsljaja, ki zadeva prihodke od DDV-ja, trošarin in davkov na dobiček ter dohodek državljanov. Za to sta možna dva razloga. Prvi je padec prometa in upočasnitev gospodarske aktivnosti, kar bi lahko gospodarstvo znova pognalo v recesijo, drugi pa je ta, da se vedno večji delež posla seli v sivo oziroma črno cono.
 
Niti eno niti drugo ni dobro. Zaenkrat trije glavni igralci, Dačić, Vučić in Dinkić še niso uspeli najti skupnega jezika. Pri tem Vučić in Dinkić pošiljata signale, da sta pripravljena na nepopularne ukrepe, ki predstavljajo neke vrste omejevanja, oziroma nadzora plač v javnem sektorju in pri pokojninah, a se Dačić temu ostro zoperstavlja. Da pa bo zlo še večje, niti zamrznitve plač in pokojnin do konca leta ne bodo mogle privarčevati štirih-petih milijard dinarjev, kar predstavlja približno dva odstotka možnega primanjkljaja v proračunu.
 
Če se Dačić, Vučić in Dinkić že dalj časa niso mogli dogovoriti o kontroli plač, ki so za 20 odstotkov višje kot v  zasebnem sektorju, se lahko upravičeno vprašamo, kakšne so šele možnosti, da se doseže konsenz o "paketuˮ, katerega  del bi morale biti tudi odpovedi in "reziˮ za nekaj deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju.

Rezi bodo morali biti precej bolj boleči. Toda če se v vladi ne morejo dogovoriti niti o nadzoru plač, ki so za 20 odstotkov višje kot v  zasebnem sektorju, kakšne so šele možnosti, da se doseže  konsenz o "paketuˮ, katerega  del bi morale biti tudi odpovedi in "reziˮ za nekaj deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Očitno je, da je sestava novega "paketaˮekonomskih ukrepov, kot doslej, plod politične odločitve, predvsem Aleksandra Vučića in tega ali bodo v kratkem nove izredne parlamentarne volitve.
 
Če se bo odločil za volitve, je težko verjeti, da bo tvegal z zamrznitvijo plač in pokojnin ter  izgubil podporo  2,2 milijona proračunskih "abonentovˮ, zaposlenih v javnem sektorju in upokojencev. Tudi Vučić se zaveda, da nepopularni ukrepi niso dobri za popularnost. 

 
 
 
 
back to top