IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 17.01.2018 || Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |  Izvoz iz evroskupine - prva ZDA, druga Kitajska  |  Mlekarna Krepko odprla mini mlekarno za otroke  |  Lenta lani odprla 89 novih trgovin  |  Tudi francoska štruca na seznam Unesca?  |   Gomex načrtuje odprtje 30 novih prodajaln  |  Pão de Açucar uvaja nov model trgovin  |  Kaufland vstopa v Moldavijo  |   ||
   

Brata Lehman iz soseščine

07.08.2013
Piše: Milan Ćulibrk
 
Stanje v proračunu Srbije sredi leta v marsičem spominja na situacijo, v kateri je bila pred petimi leti banka Lehman Brothers, katere bankrot se tudi formalno šteje za začetek globalne krize. Če se negativni trendi iz prvega dela leta ne zaustavijo in ne obrnejo, premier Ivica Dačić, prvi podpredsednik Vlade Aleksandar Vučić, minister za finance in gospodarstvo Mlađan Dinkić ter njihovi prijatelji iz Vlade, tvegajo, da jih lahko nekega dne kritiki obtožijo, da so "bratje Lehman iz naše soseščineˮ, ker država drsi na mejo bankrota.
 
Ključni problem vlade je ta, da v tem  trenutku nima pravih rešitev. Še posebej, ker je tokratni minus v državni blagajni "težakˮ kar 700 milijonov evrov v vsega štirih mesecih. To je predvsem posledica dramatičnega spodrsljaja, ki zadeva prihodke od DDV-ja, trošarin in davkov na dobiček ter dohodek državljanov. Za to sta možna dva razloga. Prvi je padec prometa in upočasnitev gospodarske aktivnosti, kar bi lahko gospodarstvo znova pognalo v recesijo, drugi pa je ta, da se vedno večji delež posla seli v sivo oziroma črno cono.
 
Niti eno niti drugo ni dobro. Zaenkrat trije glavni igralci, Dačić, Vučić in Dinkić še niso uspeli najti skupnega jezika. Pri tem Vučić in Dinkić pošiljata signale, da sta pripravljena na nepopularne ukrepe, ki predstavljajo neke vrste omejevanja, oziroma nadzora plač v javnem sektorju in pri pokojninah, a se Dačić temu ostro zoperstavlja. Da pa bo zlo še večje, niti zamrznitve plač in pokojnin do konca leta ne bodo mogle privarčevati štirih-petih milijard dinarjev, kar predstavlja približno dva odstotka možnega primanjkljaja v proračunu.
 
Če se Dačić, Vučić in Dinkić že dalj časa niso mogli dogovoriti o kontroli plač, ki so za 20 odstotkov višje kot v  zasebnem sektorju, se lahko upravičeno vprašamo, kakšne so šele možnosti, da se doseže konsenz o "paketuˮ, katerega  del bi morale biti tudi odpovedi in "reziˮ za nekaj deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju.

Rezi bodo morali biti precej bolj boleči. Toda če se v vladi ne morejo dogovoriti niti o nadzoru plač, ki so za 20 odstotkov višje kot v  zasebnem sektorju, kakšne so šele možnosti, da se doseže  konsenz o "paketuˮ, katerega  del bi morale biti tudi odpovedi in "reziˮ za nekaj deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Očitno je, da je sestava novega "paketaˮekonomskih ukrepov, kot doslej, plod politične odločitve, predvsem Aleksandra Vučića in tega ali bodo v kratkem nove izredne parlamentarne volitve.
 
Če se bo odločil za volitve, je težko verjeti, da bo tvegal z zamrznitvijo plač in pokojnin ter  izgubil podporo  2,2 milijona proračunskih "abonentovˮ, zaposlenih v javnem sektorju in upokojencev. Tudi Vučić se zaveda, da nepopularni ukrepi niso dobri za popularnost. 

 
 
 
 
back to top