IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 21.05.2018 || Program FMCG Summit Ljubljana, 7. junij 2018  |  Predstavitev govornikov na FMCG Summitu Ljubljana  |  Danes je (prvič) svetovni dan čebel   |  Čebelarji z vsega sveta danes na srečanju v Žirovnici  |  Trgovec Dansk Supermarked ime spreminja v Salling Group  |  Po zaključenem 4. FMCG Summit-u v Skopju   |   Dobrote slovenskih kmetij od danes na Ptuju  |   Vinakoper dobitnik "šampiona" na 46.Prazniku refoška  |  Direktor Lidla v ZDA letos zapušča položaj  |  Odprtje prenovljene trgovine Mlinotest v Trnovem  |  Kroger podpisal partnerstvo z Ocadom  |  Danes 4. FMCG Summit Skopje  |  Spletna stran konference FMCG SUMMIT revije InStore  |  Samo še danes za (20%) cenejše prijave na 1. FMCG InStore Slovenija!  |  Klasova moka prvič v Savdijski Arabiji  |  Kar tri četrtine hrane na policah iz tujine  |  Coop predstavil prvi organsko pridelan jogurt brez sladkorja  |   Gebrüder Weiss najavlja naslednika Wolfganga Niessnerja  |  Podeljene nagrade Prizma na SKOJ-u   |  Pivka perutninarstvo že v Mipovem obratu v Kromberku  |   ||
   

Bosanci in nogomet

30.10.2013
Piiše: Igor E. Bergant
 
Za mnoge ljudi v deželi, v kateri živim, so Bosanci preprosto… priseljenci, četudi gre za drugo ali tretjo generacijo. Včasih na površje priplava sicer zelo pritlehni in pritajeni šovinizem in primitivizem, ki pa je skoraj po pravilu zelo površen in predvsem neagresiven. Sam ob soočenju s takšnimi neumnostmi sicer redno dobivam prislovične ošpice, še posebej, ko se – enkrat ali dvakrat letno – najde kakšen pametnjakovič (moja oma iz Maribora je takemu rekla Klugscheisser), ki se ob postavi slovenske nogometne reprezentance, kao, retorično sprašuje, koliko "pravih" Slovencev sploh igra v ekipi.
 
Z leti človek dobi debelo kožo in se ob takšnih neumnostih hitro pomiri. Navsezadnje se še tako razgreti dežurni ali celo poklicni Slovenci hitro navdušijo nad bravurami Samirja Handanovića (in so pripravljeni prostodušno priznati, da jim so jim sarme ljubše od krvavic), goli Novakovića ali koši obeh Dragićev. Vsa čast blagopokojnemu Mirzi Delibašiću, toda Bosanci so zame bili vedno… nogometaši. In vedno so bili nekaj posebnega.
 
Verjetno zato, ker so nogomet vedno strastno ljubili. Spominjam se tekem Olimpije za Bežigradom, tam nekje sredi sedemdesetih let, ko je bila južna (dobesedno) tribuna vedno polna glasnih podpornikov gostujoče ekipe, medtem ko so na severni za domače navijali le redki, pa še ti praviloma iz Zasavja ali Prekmurja. Bosanski klubi so imeli vedno še posebej strastno podporo, predvsem sarajevski Željezničar in – kadar je bil v prvi ligi – tudi zeniški Čelik.
 
Anekdota – ne vem pa, če je sploh resnična – govori o tem, da je ob nekem gostovanju Željezničarja nad navijanjem in veseljem navijačev gostov glasno besnel tedaj še mladi in nadobudni poročevalcev tedanje TV Ljubljana, ki je – stoječ na zabojnikih za novinarje nad južno tribuno, pripravljal reportažo za "Športni pregled" na drugi mreži. "Ti, pa ti…, ki se tako veselila gola Želja…", je rohnel s strehe kabine…
 
"Jutri bi pa k meni v Rogovo ambulanto prišla po potrdilo o bolniški…?! Zdaj pa takole skačeta! Kar pod nosom se obrišita za bolniško…", je grozil mladi novinar, ki je bil tudi zdravnik v tovarniški ambulanti. Pa pustimo to, saj je res vprašanje, če se je sploh zgodilo. Res pa je, da so Bosanci vedno imeli prav posebne nogometne zvezdnike. Združevali so navdih, nagon, mnogi niso bili kdo ve kako zagreti tekači, včasih pa se je v kariere prikradel tudi kanček tragičnosti. Spomnim se Seada Sušića, ki v dresu Crvene zvezde nikakor ni mogel pokazati vsega, kar je znal. Ali pa njegovega še veliko boljšega brata Safeta, ki je kot klubski igralec sicer uspel, a v jugoslovanskem dresu ni imel posebne sreče. Potem je prišla strašna vojna, Bosna (in Hercegovina) je postala tujina, priseljenci pa begunci…
 
Nogometaši prav tako. Reprezentanca je rasla počasi (in tudi v najslabših časih vedno premagovala slovensko) in počasi – ter zanesljivo – zrasla v evropsko silo. Da se jim je letos neposredno uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo v Brazilijo, ni čudež, pač pa logična posledica napredka. Toliko lepše je, da jim je to uspelo s selektorjem Safetom Sušićem, še bolj pa, da je begunstvo, začenši s

 
 
 
 
back to top