IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 19.02.2019 || Lani manjši odkup mleka  |  Alibaba želi trgovine Metroja  |  Prvič po letu 2006 več prašičev   |  Na seji Sveta za promocijo o dosežkih dosedanjih kampanj in načrtih za naprej  |  ZANIMIVOST: Carlsberg izumil pametni sodček  |  Reckitt Benckiser lani posloval uspešno  |  Vabilo na brezplačno izobraževanje TZS v Novem mestu  |  Družba Metalka Commerce poravnala kupnino za kompleks Vinaga  |  Coca-Cola HBC začela s procesom nakupa Bambija  |  Uvedba digitalnega davka za spletne trgovce  |  Preiskava proti Amazonu zaradi spornih trgovinskih praks  |  Ninamedia: Pri odločitvi o nakupu mesa pretehtata kakovost in poreklo  |  Danes in v sredo zanimiva predavanja DMS na GZS  |  HOTEL SUMMIT SRBIJA - 21. MAREC 2019  |  Sixt Primorska drugič zapored zmagovalec pokala Spar  |  Po uspešni rasti v prenovo plačnega sistema Merkurja  |  V Riminiju od danes do torka sejem piva in hrane “Beeratraction”  |  Zaključena prodaja desetih Mercatorjevih trgovskih centrov Supernovi  |  Danes 6. Salon penečih vin Ljubljana   |   Domači trgovci lani povečali tržni delež, Bingo na vrhu  |   ||
   

Bosanci in nogomet

30.10.2013
Piiše: Igor E. Bergant
 
Za mnoge ljudi v deželi, v kateri živim, so Bosanci preprosto… priseljenci, četudi gre za drugo ali tretjo generacijo. Včasih na površje priplava sicer zelo pritlehni in pritajeni šovinizem in primitivizem, ki pa je skoraj po pravilu zelo površen in predvsem neagresiven. Sam ob soočenju s takšnimi neumnostmi sicer redno dobivam prislovične ošpice, še posebej, ko se – enkrat ali dvakrat letno – najde kakšen pametnjakovič (moja oma iz Maribora je takemu rekla Klugscheisser), ki se ob postavi slovenske nogometne reprezentance, kao, retorično sprašuje, koliko "pravih" Slovencev sploh igra v ekipi.
 
Z leti človek dobi debelo kožo in se ob takšnih neumnostih hitro pomiri. Navsezadnje se še tako razgreti dežurni ali celo poklicni Slovenci hitro navdušijo nad bravurami Samirja Handanovića (in so pripravljeni prostodušno priznati, da jim so jim sarme ljubše od krvavic), goli Novakovića ali koši obeh Dragićev. Vsa čast blagopokojnemu Mirzi Delibašiću, toda Bosanci so zame bili vedno… nogometaši. In vedno so bili nekaj posebnega.
 
Verjetno zato, ker so nogomet vedno strastno ljubili. Spominjam se tekem Olimpije za Bežigradom, tam nekje sredi sedemdesetih let, ko je bila južna (dobesedno) tribuna vedno polna glasnih podpornikov gostujoče ekipe, medtem ko so na severni za domače navijali le redki, pa še ti praviloma iz Zasavja ali Prekmurja. Bosanski klubi so imeli vedno še posebej strastno podporo, predvsem sarajevski Željezničar in – kadar je bil v prvi ligi – tudi zeniški Čelik.
 
Anekdota – ne vem pa, če je sploh resnična – govori o tem, da je ob nekem gostovanju Željezničarja nad navijanjem in veseljem navijačev gostov glasno besnel tedaj še mladi in nadobudni poročevalcev tedanje TV Ljubljana, ki je – stoječ na zabojnikih za novinarje nad južno tribuno, pripravljal reportažo za "Športni pregled" na drugi mreži. "Ti, pa ti…, ki se tako veselila gola Želja…", je rohnel s strehe kabine…
 
"Jutri bi pa k meni v Rogovo ambulanto prišla po potrdilo o bolniški…?! Zdaj pa takole skačeta! Kar pod nosom se obrišita za bolniško…", je grozil mladi novinar, ki je bil tudi zdravnik v tovarniški ambulanti. Pa pustimo to, saj je res vprašanje, če se je sploh zgodilo. Res pa je, da so Bosanci vedno imeli prav posebne nogometne zvezdnike. Združevali so navdih, nagon, mnogi niso bili kdo ve kako zagreti tekači, včasih pa se je v kariere prikradel tudi kanček tragičnosti. Spomnim se Seada Sušića, ki v dresu Crvene zvezde nikakor ni mogel pokazati vsega, kar je znal. Ali pa njegovega še veliko boljšega brata Safeta, ki je kot klubski igralec sicer uspel, a v jugoslovanskem dresu ni imel posebne sreče. Potem je prišla strašna vojna, Bosna (in Hercegovina) je postala tujina, priseljenci pa begunci…
 
Nogometaši prav tako. Reprezentanca je rasla počasi (in tudi v najslabših časih vedno premagovala slovensko) in počasi – ter zanesljivo – zrasla v evropsko silo. Da se jim je letos neposredno uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo v Brazilijo, ni čudež, pač pa logična posledica napredka. Toliko lepše je, da jim je to uspelo s selektorjem Safetom Sušićem, še bolj pa, da je begunstvo, začenši s

 
 
 
 
back to top