IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 26.05.2017 || Amazon odprl prvo fizično knjigarno v New Yorku (na Manhattnu)  |  V Beogradu se danes zaključuje največja "mystery shopping" konferenca  |  Danes na dražbi v Mariboru 6000 litrov Vinagovih penin  |  Ormož od danes bogatejši za novo dm prodajalno  |  Walmart nadaljuje z uspešnim poslovanjem v Kanadi  |  Znova bo dovoljeno točenje alkohola na športnih prireditvah  |  Costco odprl prvo trgovino na Islandiji  |  Gorenje Retro Bulli hladilnik "parkiran" na Marketing Summit-u revije InStore  |  FrieslandCampina odslej z linijo športne prehrane  |  Velika rast digitalnega oglaševanja, Slovenija v ospredju  |  Izdelki mlekarne Mihajlović odslej tudi v Rusiji  |   Društvo Stanić Beverages širi poslovanje v Azijo  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  V Črnučah odprtje prenovljene trgovine Mlinotest  |  Industrija mesa Đurđević bo ovčje meso izvažala na Kitajsko  |  Finale Lige prvakov začenjata Pepsi in The Black Eyed Peas (VIDEO)  |  Po konferenci: "Marketing Summit Belgrade 2017" (FOTO)  |   O novostih na zakonodajnem področju TZS danes v Novi Gorici  |  Mercator v prvem četrtletju z dobičkom  |  JD.com bo z droni prenašal do 1 tono težke pakete  |   ||
   

Bolje prej kot pozneje

26.12.2013
Avtor: Mladen Vedriš

Konec leta je čas, ko se seštevajo rezultati in delajo načrti za čas, ki prihaja. Vsak posameznik, tako kot tudi vsako podjetje, naredi svoj obračun. Pogledi enih in drugih pa so usmerjeni v javno sfero – državo.
 
Na Hrvaškem so prenovljeni proračun za tekoče leto sprejeli pred kratkim. Pokazal je, da bo še več stroškov in še manj prihodkov od tistih, ki so bili načrtovani. Proračun za leto 2014 temelji na optimizmu rasti. Tovrstno pričakovanje in napovedi pomenijo, da je prihodke proračuna možno načrtovati na višji ravni in tako prikazovati manjši primanjkljaj.
 
Na tak način se ne odstopa od izvajanja nekaterih nalog, za katere obstajajo trdne zakonske in politične podlage, a je za njihovo izvedbo na voljo vedno manj financ. Glede na to, da se za naslednje leto načrtuje rast, je zelo verjetno, da se bo na tržišču kapitala dolg refinanciral lažje in da bo prišlo do novih zadolžitev.
 
Za primanjkljaj, ki naj bi se gibal okrog 5 % BDP-ja. A v realnosti to pomeni, da se mora v proračunu že za naslednje leto zagotoviti skoraj 13 milijard kun in to zgolj za obresti. Ob tem se bo seveda še naprej dvigovala višina glavnice in obveznosti na račun obresti. Pričakovana optimistična stopnja rasti se giblje okrog 1,3 % BDP-ja. Istočasno se bodo samo obrestna plačila povzpela nad 3 % taistega BDP-ja.
 
Glede na višino obrestne mere Evropske banke (0,25 %) ali ameriškega FED-a (pod 1 %) je jasno, da bo ta kapital prek bančnih kanalov pripravljen na odkup hrvaške obveznice s 5, 6 ali celo več odstotki letnega prihodka. Ostaja vprašanje, kateri davčni obvezniki na Hrvaškem lahko sploh dosežejo te davčne prihodke in vse skupaj plačajo.  
 
"Usoda ni stvar prihodnosti, ampak je stvar izbora; to ni nekaj, na kar je treba čakati, ampak nekaj, kar je treba doseči.ˮ 

W. J. Bryan

Seveda obstajajo tudi druge možnosti. Nadaljevanje privatizacije in prodaja lastnine. Ali pač, namesto navzdol, iti navzgor, kar pa je veliko težje. In to v "alpinizmuˮ, imenovanem strukturne reforme, kar pogosto pomeni zabijanje vsakega posameznega klina na strmi stezi vzpona. Za reforme se lahko zlahka najde zaveznika. Eden je Mednarodni denarni sklad oz. Svetovna banka, druga dva pa sta iz Evropske unije: Evropska komisija in Evropska centralna banka.  
 
Portugalska in Španija, deloma tudi Italija, so se odločile, da se je lažje vrniti s pol poti kot pa po koncu celotnega kriznega potovanja med države, ki imajo urejene javne finance. Na Hrvaškem živi danes skoraj pol milijona upokojencev pod 65. letom starosti. Istočasno je v Grčiji enako kot na Hrvaškem najmanj takih, ki so v delovnem obdobju resnično zaposleni. 
 
S polovico opravljene poti se je namenila vrniti tudi ekonomija ZDA, ki odpira nova delovna mesta zaradi večje nacionalne produktivnosti v Minnesoti, Arizoni, New Yorku ...  
 
Na drugi strani, v Evropi Španija krepi avtoindustrijo, a še naprej izvaja nadaljnje reforme na tržišču dela. Ne čakati, dobri dogodki so le redko stvar slučajnosti. Izbor za smer potovanja je, kot ponavadi, v lastni režiji. 

 
 
 
 
back to top