IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 23.06.2017 || Danes Tušev tek barv v Ljubljani  |  Sberbank že prodaja petinski delež Mercatorja  |  Nama skoraj ves bilančni dobiček za dividende  |  Prvi na prodaj deli koncerna, ki niso del osnovnega poslovanja  |  HPS Investment Partners ponudil največ za Merkurjeve nepremičnine   |  Bliža se prvi "The Slovenia Food truck festival"  |  AB InBev prodaja dve nemški blagovni znamki piva  |  Hofer odprl že petnajsto trgovino v letošnjem letu  |  Žitu letos zvezdice Superior Taste Awards za 4 izdelke, Podravki za kar 14  |  Smrekar: "Namazi Argeta kmalu v Turčiji"  |  Clooney in partnerji tekilo Diageu prodali za milijardo dolarjev  |  Za Hoferjem že peta dobrodelna akcija zbiranja rabljenih očal  |  Dogovor o vzpostavitvi mehanizma na področju varstva potrošnikov  |   Država ne bo kupovala (Sberbankovih) delnic Mercatorja  |  Projekt Akademije Mercatorja in ZZS:" Radi imamo domače" se danes zaključuje  |  Auchan prevzema lokalnega trgovca Karavan  |   Novi DIS v Inđiji  |  V Mariboru simpozij o pridelovanju zelenjave in krompirja  |  Hoferjev sladoled ponuja možnost dopusta v Firencah  |  Odprt prvi Super Konzum v Supetru na Braču  |   ||
   

Bolje prej kot pozneje

26.12.2013
Avtor: Mladen Vedriš

Konec leta je čas, ko se seštevajo rezultati in delajo načrti za čas, ki prihaja. Vsak posameznik, tako kot tudi vsako podjetje, naredi svoj obračun. Pogledi enih in drugih pa so usmerjeni v javno sfero – državo.
 
Na Hrvaškem so prenovljeni proračun za tekoče leto sprejeli pred kratkim. Pokazal je, da bo še več stroškov in še manj prihodkov od tistih, ki so bili načrtovani. Proračun za leto 2014 temelji na optimizmu rasti. Tovrstno pričakovanje in napovedi pomenijo, da je prihodke proračuna možno načrtovati na višji ravni in tako prikazovati manjši primanjkljaj.
 
Na tak način se ne odstopa od izvajanja nekaterih nalog, za katere obstajajo trdne zakonske in politične podlage, a je za njihovo izvedbo na voljo vedno manj financ. Glede na to, da se za naslednje leto načrtuje rast, je zelo verjetno, da se bo na tržišču kapitala dolg refinanciral lažje in da bo prišlo do novih zadolžitev.
 
Za primanjkljaj, ki naj bi se gibal okrog 5 % BDP-ja. A v realnosti to pomeni, da se mora v proračunu že za naslednje leto zagotoviti skoraj 13 milijard kun in to zgolj za obresti. Ob tem se bo seveda še naprej dvigovala višina glavnice in obveznosti na račun obresti. Pričakovana optimistična stopnja rasti se giblje okrog 1,3 % BDP-ja. Istočasno se bodo samo obrestna plačila povzpela nad 3 % taistega BDP-ja.
 
Glede na višino obrestne mere Evropske banke (0,25 %) ali ameriškega FED-a (pod 1 %) je jasno, da bo ta kapital prek bančnih kanalov pripravljen na odkup hrvaške obveznice s 5, 6 ali celo več odstotki letnega prihodka. Ostaja vprašanje, kateri davčni obvezniki na Hrvaškem lahko sploh dosežejo te davčne prihodke in vse skupaj plačajo.  
 
"Usoda ni stvar prihodnosti, ampak je stvar izbora; to ni nekaj, na kar je treba čakati, ampak nekaj, kar je treba doseči.ˮ 

W. J. Bryan

Seveda obstajajo tudi druge možnosti. Nadaljevanje privatizacije in prodaja lastnine. Ali pač, namesto navzdol, iti navzgor, kar pa je veliko težje. In to v "alpinizmuˮ, imenovanem strukturne reforme, kar pogosto pomeni zabijanje vsakega posameznega klina na strmi stezi vzpona. Za reforme se lahko zlahka najde zaveznika. Eden je Mednarodni denarni sklad oz. Svetovna banka, druga dva pa sta iz Evropske unije: Evropska komisija in Evropska centralna banka.  
 
Portugalska in Španija, deloma tudi Italija, so se odločile, da se je lažje vrniti s pol poti kot pa po koncu celotnega kriznega potovanja med države, ki imajo urejene javne finance. Na Hrvaškem živi danes skoraj pol milijona upokojencev pod 65. letom starosti. Istočasno je v Grčiji enako kot na Hrvaškem najmanj takih, ki so v delovnem obdobju resnično zaposleni. 
 
S polovico opravljene poti se je namenila vrniti tudi ekonomija ZDA, ki odpira nova delovna mesta zaradi večje nacionalne produktivnosti v Minnesoti, Arizoni, New Yorku ...  
 
Na drugi strani, v Evropi Španija krepi avtoindustrijo, a še naprej izvaja nadaljnje reforme na tržišču dela. Ne čakati, dobri dogodki so le redko stvar slučajnosti. Izbor za smer potovanja je, kot ponavadi, v lastni režiji. 

 
 
 
 
back to top