IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Biznis po bosansko

18.12.2015
Piše: Adis Hasaković
 
Ko vas pritisnejo ob zid, imate dve možnosti, preživeti ali ...  Svet ima rad zmagovalce. Ni kaj, a res je tako. Ko v nasprotju s silami gravitacije ne padete na trdna tla, ampak mirno pristanete, to štejejo za podvig. Vsak podvig pa še ne pomeni zmage.
 
Kot vse kaže, so se v bosanskem gospodarstvu odločili, da bodo preživeli na skorajda spektakularen in zanimiv, a predvsem poučen "filmski” način, poln obratov, z nevsakdanjimi in nekonvecionalnimi liki. Takimi, na katere se v vlogi reševalcev niste navadili, posebej ne kot rešiteljev gospodarstva. Predstavljajte si majhen kraj, ki se nahaja na pol poti med malo večjima bosanskima mestecema. In ravno takšen majhen kraj, Vukovo, med Jelahom in Tešnjem, letno "obrne” milijardo KM (konvertibilnih mark, valute v BiH op. ur.). V Vukovu živijo lastniki trenutno največjih zasebnih podjetij v BiH. Pred letom 1992 ni obstajalo niti eno, nobeno pa ni nastalo na razvalinah nesrečne "privatizacije”, ki je v črno zavila skorajda celotno državo, a tudi regijo.
 
Z lastnimi rokami s(m)o zgradili to, kar ima(mo) danes, imamo pa liderje v proizvodnji hrane, naftni industriji, gradbeništvu ali logistiki. Si lahko mislite, da se je vse to doseglo v Vukovu. Fenomen. Namerno sem uporabil besedno zvezo "imamo” in pojasnil bom zakaj. Podjetja, o katerih pišem, so zasebna in so last enega ali nekaj ljudi. Nastala so kot družinska in se razvijala kot lokalna, sčasoma pa so postala pomemben dejavnik razvoja nacionalne ekonomije, njihov čas pa v regionalnih okvirjih po mojem skromnem mišljenju šele prihaja. Zanje je značilno redko in zelo zanimivo razmišljanje, saj jim dobiček predstavlja izziv in je zelo zaželen, ni pa v prvem planu in jim ne predstavlja smisla poslovanja. Če bi jim, bi bili bržčas njihovi posli v tujih rokah in to za precej večje denarce, kot je vrednost kapitala trenutno. Zakaj? Ker so podjetja likvidna, stabilna, kar je najbolj pomembno.
 
Veliko obljubljajo, saj imajo zgodbo, ki pritegne in ne pusti nikogar ravnodušnega. Vsem je všeč, ker je iskrena. Da se razumemo, ne gre za nič novega, za nekaj, kar bi se dogajalo prvič. Bosna se je znala s čim dobrim pogosto presenetiti celo sama. Ne samo z naravnimi danostmi in bogastvi, ampak kot država z zelo dolgo tradicijo razvoja svobodnega tržišča in profesionalnimi storitvami (obrtmi) še iz starih časov, ko je bila na zemljevidih označena kot ena izmed najbolj razvitih držav. Kasneje je bila kot sestavni del mnogih različnih državnih tvorb, med katerimi so bile tedanje svetovne sile, a tudi različne skupne države. Bosni so v veliki večini podeljevali vlogo, ki jo je bilo težko razumeti. Navdušeni nad njeno lepoto in neverjetno nadarjenostjo tamkajšnjih ljudi, so osvajalci Bosni v glavnem samo jemali, zelo redko pa dajali. Njihovo prisotnost so kot nekaj drugačnega Bosna in njeni ljudje znali izkoristiti na svoj način. Paradoks je, da so jo vsakič, ko so odhajali, zapuščali še lepšo in bogatejšo.
 
Pa čeprav tega niso nameravali. Ljudje v Bosni so znali vedno "narediti dinar” iz ničesar. Vedno so znali preživeti. Kot vse kaže, pa je prišel zdaj čas, da začnejo tudi zmagovati. Trije razlogi Veliki sistemi razvijajo majhne, mali pa svojo varnost iščejo ravno pri velikih. Prvič se je zgodilo, da v BiH uspešni poslovneži in njihove ekipe delajo na razvoju blagovnih znamk, ki bi morale v korak s konkurenco na domačem, regionalnem in svetovnih tržiščih. Veliki sistemi ustvarjajo liderje brez katerih nacionalne ekonomije ne morejo. Nekdo mora nositi zastavo in biti prvi. V BiH liderji prvič dojemajo svojo vlogo in tudi odgovornost. Ne samo za svoje korporacije in "brande”, ampak tudi za nacionalno ekonomijo v celoti. Postavljajo standarde in se soočajo s problemi. Stvar postaja več kot igra, dobiček je še najmanjša skrb. Motiv liderjev v BiH je zelo natančen in se želijo zapisati v zgodovino. Tretji pomemben razlog prihajajočega bosanskega uspeha je ta, da so liderji končno spoznali svoje prednosti in odgovornost.
 
Vse (jim) postaja pomembno "cool” in "in”. BiH si je izmislila "factor X”, gre za skupek kultur, narodov, religij, mentalitete in celo podnebja. Tam se križata "Orient & Occident”, kontinent in Mediteran, vse velike svetovne kulture in religije. Tako kot BiH, tudi globalizem ni več, kar je bil. "Popili jo bomo, pa naj bo konec sveta!” Spomnim se, ko smo bili pred enajstimi leti angažirani, da bi rešili blagovno znamko Zlato džezvo, tradicionalno bosansko kavo in si tedaj nismo niti mislili, da bomo o tem nekoč pisali za regionalne časopise, saj jo danes poznajo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, Makedoniji, na Kosovu, a tudi v dodatnih 27 državah sveta. Ali se je mogoče v nasprotju s pozitivnimi zakonitostmi funkcioniranja tržišča ubraniti pred napadom, težkim 5 milijonov KM v okviru marketinške kampanje predvsem PR-a? Da, možno je. Ravno to se mi je zgodilo pred enajstimi leti z Zlato džezvo.
 
A vseeno. Ali je res možno, da "Zlatne džezve” še pred tremi leti skoraj nihče v regiji ni niti opazil, danes pa je hit? Da, je možno in to se dogaja te dni. Samo v Sloveniji je "prava bosanska kafa”, kot ji pravimo ljubkovalno, na tisočih prodajnih policah enako kot na Švedskem; na Hrvaškem pa je ta številka 3000. Nahaja se na seznamih največjih trgovinskih verig na svetu: Walmartu, Metroju, Sparu, Kauflanda itd. Iz nekdanje perspektive je svet deloval drugače, globalizem je bil v polnem zamahu, a so se majhni skrivali za velikimi ali pa so iskali načine, da bi ob pošteni ceni izginili z obličja zemlje. Nuja nas je prisilila v to, da smo stvarnost sprejemali s svojimi očmi in jo na koncu našli v nas samih. Bosanska kava se od ostalih razlikuje, ker je drugačen način njen priprave. To je ritual, saj se peče in ne kuha. Na ognju se greje, dokler ne zadiši, poliva se z zavrelo vodo in na koncu pusti, da "kihne”. Potem se postreže kar v džezvi, pije iz fildžanov, sladi pa s kocko sladkorja in obveznim rahat lokumom.
 
Ta kava se ne pije, ampak predstavlja veliko več od uživanja. In to bodisi z ljubljenimi oz. bližnjimi ljudmi, ali pa včasih s samim seboj. Kdo med nami si je lahko zamislil, da bo Vispakova največja džezva na svetu, ki je pred enajstimi leti našla svoje mesto celo v Guinnessovi knjigi rekordov prepotovala svet in da bodo iz nje bosansko kavo srebali milijoni ljudi, da jo bodo na brazilski Copacabani pričakali navijači BiH na SP v nogometu? Ko so temelji trdni, se tudi hiša ne more kar zrušiti. Ali je možno, da s PR-strategijo, ki ni stala skoraj nič (vsaj v primerjavi s sorodnimi konkurenti), tako zmagujete. Da, možno je. Posebej ko vaša zgodba pride do src ljudi, njihova pa ne.
 
Denar igra pri tem najmanjšo vlogo. Bistvo je v nas samih!Kdorkoli je poskusil bosansko kuhinjo, ni ostal ravnodušen. Spomnim se, ko je moj zet, ki je sicer Nemec, prvič v življenju pojedel burek (kralja med pitami). Vesel, ker je prežvekovanje preživel, je zavpil: „Le kaj sem počel do sedaj in je minilo toliko časa, da nisem poskusil tega. Uf…" Kje so šele bosanski lonec, begova čorba, cicvara, baklava, somuni, bestilji, zahlade itd. Dočakali smo, da svetovni mediji kot sta BBC-a ali CNN-a skoraj tekmujejo pri pohvalah t. i. bosanskega faktorja X. Seveda so še vedno tudi prispevki, ki nas vračajo v stvarnost, in še dobro, da so, da ne bi kot pravimo – odlepili. Domačo nalogo moramo narediti, in to vsi: politika, biznis, državljani. Mislim, da smo na dobri poti. Navdih Bosne … Letošnji sporazum o stabilizaciji in pridruževanju EU z BiH je pomenil tudi uradni prehod iz daytonskega v evropsko obdobje, ki za prebivalce pomeni več pravic, dolžnosti, zakona. Pred našimi očmi nastaja superdržava na evropskih tleh in mi tudi uradno postajamo udeleženci celotne zgodbe. Nič več ne bo, kot je bilo, in logično se postavlja vprašanje, kje smo v vsem tem. Kaj lahko kot BiH ponudimo veliki skupnosti evropskih narodov, da bi nas končno jemali resno in kaj lahko po drugi strani sami ponudimo za boljšo Evropo? S prevzemom odgovornosti imamo nekatere možnosti, če pa bomo iskali razloge našega stanja v odgovornosti drugih, pa ne.
 
Tržišče evropske unije s 500 milijoni potrošniki in njihovo veliko plačilno močjo je trenutno najbolj atraktivno na svetu. BiH lahko zelo hitro postane aktivnejši del tega tržišča, a zgolj in samo, če ima kaj ponuditi. Tisto, kar ponujamo sedaj, ne zadostuje, a je dober kazalec našega stanja. Teh nekaj blagovnih znamk, ki jih industrija BiH premore, navkljub težkemu položaju, je dokaz, da evropsko tržišče ni zaprto. Hrana, pohištvo, avto – motivi[Z1] , tekstil in ne samo surovine iščejo svoje kupce po vsej Evropi. Ko bi se le še večkrat zgodilo, da se npr.: Vispakova bosanska kava, bosanske jufke, somuni, pite, baklave, Napretkovi plašči in Fortitudove obleke v evropskih blagovnih hišah prodajajo pod etiketo Made in BiH. To pa še ni vse. Bimal Brčko osvaja Kitajsko in Turčijo. Akova, Bajra in Madi razvijajo blagovne znamke, industrija perutninskega mesa je v BiH ponovno razvita, proizvodi Preventa in Bekto Precize pa so nam vsem v ponos, saj so postali obvezni deli v najboljših evropskih avtomobilih ali smučarski opremi.
 
Violeta želi postati močan regionalni igralec. Stoli domačega MS&Wood so izdelane v Fojnici in imajo svoje mesto v Ikei, ki je največja trgovina s pohištvom na svetu. Klasove maline so v otroški hrani francoskega Danoneja, somuni v bolgarskem Kauflandu, Zlati puder pa je vsepovsod, od Skandinavije do Azurne obale. Vsi so dokaz, da lahko s svojimi blagovnimi znamkami premagajo veliko večje. Evropa ni nedostopna, Evropa smo mi! Petsto milijonov ljudi čaka na naše proizvode in storitve, a moramo biti hitrejši.
 
Zavedamo se, da je Evropa že zdavnaj padla na naš šarm in verjetno zaradi tega ne glede na vse slabe stvari uspevamo dobivati najprestižnejše nagrade, zasedati vodilna mesta v kulturi, športu, znanosti.Uspešni v BiH se zavedajo svojih prednosti. Čeprav smo v evropskih ali globalnih razmerah majhni, smo nekaj posebnega. Tudi ko smo pred zidom in ko igramo na "bosansko trmo”, je naša želja po uspehu močnejša od straha pred porazom. In ravno takšni smo potrebni Evropi, Evropa pa nam. Kakšno korist imajo od nas? Veliko. Vsi, ki želijo uspeti, se lahko naučijo iz primera "Bosna”. Najprej regija, države bivše Jugoslavije. V Bosni smo se naučili opazovati svet tudi s tujimi očmi. To je prednost in izkušnja, ki je mnogi nimajo. Nismo veseli, ker smo do tega prišli na način, da smo na lastni koži doživeli marsikaj slabega. A če je že tako, vas pozivam, da se učite na naših napakah, na naših porazih, zmagah. Tako se bomo še lažje razumeli in bolje spoznali, čeprav se že sedaj. Delili smo si in si še vedno delimo prostor, čas in usodo v skupni evropski državi. Naše izkušnje, koncept in metodologija razvoja biznisa so posebni. Mi vemo, kako se je treba boriti "proti vetrnicam”.
 
Dragi prijatelji, od vas je odvisno, ali nas boste izkoristili, pripravljeni smo na vaš klic. OKVIRO avtorju Adis Hasaković je lastnik Media Content Managementa (MCM), agencije za strateško komuniciranje in PR, izobraževanje in ustvarjanje medijskih vsebin (www.mcm.ba) ter kolumnist Al Jazeere Balkans. Velja za enega od najboljših profesionalcev v BiH, kar zadeva strateško komuniciranje, zase pa v šali pravi, da ima za seboj dve volilni kampanji in tri zmage. Dolgoletni novinar in medijski menedžer je napisal knjigo o tem, kako PR-strategije nastajajo, izvajajo in preverjajo (PRavo na uspjeh – 63 praktična primjera i upute kako do Vašeg PR cilja" oz. v sln. PRavica do uspeha – 63 praktičnih primerov in nasvetov do vaših PR-ciljev).OKVIR [Z1]Kaj bi tole pomenilo? Hm … tile motivi mi nekako ne grejo v kontekst.



 
 
 
 
back to top