IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Bilo je nekoč…

28.05.2015
Piše: Igor E. Bergant
 Twitter:@IEBergant   
 
Tudi pri meni se je začelo z "repliko" dresa in televizijskim prenosom …
 
V začetku maja je minilo 40 let, odkar navijam za londonski nogometni klub West Ham United. Gre za precej manj zvenečega mestnega tekmeca Chelseaja ali Arsenala, ki v 120-letni zgodovini še niti enkrat ni osvojil naslov angleškega prvaka. A če se vrnem k "svojim" začetkom …
 
Otroški dres West Ham Uniteda mi je aprila leta 1975 s službenega potovanja v Londonu prinesel oče. Šlo je za neuradno različico, saj klubi tedaj še niso prodajali svoje opreme, mnogi sploh še niso imeli svojih pogodbenih opremljevalcev.
 
Da se je oče v kultni športni trgovini Lillywhites na Piccadilly Circusu odločil prav za bordo rdeče in sinje modro majico West Ham Uniteda, je bilo bržkone povezano z uvrstitvijo kluba v finale angleškega pokala. In prav to tekmo sva si kasneje – kot prvi nogometni prenos na novem barvnem televizorju – ogledala doma.
 
Logično je, da sem navijal za West Ham United. Imel sem dres z – za tedanje jugoslovanske razmere – nenavadno barvno kombinacijo (take majice je res imel FK Sarajevo, a brez rokavov v modri barvi), tekmec Fulham je imel belo-črne drese (in je spominjal na minule čase črno-bele televizije), West Ham United pa je naposled zmagal z 2:0.
 
Skratka, odtlej sem navijač tega kluba.Moj londonski ljubljenec je imel v tem času burno pot, precej padcev in tudi nekaj vzponov. Trenutno je stabilen angleški premierligaš, tako kot večina klubov strahovito zadolžen (skupno za 110 milijonov funtov), kar pa mu ne preprečuje izplačevanja milijonskih plač nogometašem.
 
Ima tudi velike ambicije, saj se bo prihodnje leto preselil na preurejeni olimpijski stadion. S kapaciteto 60 tisoč gledalcev, in posledično skoraj podvojenim "cash flowom", naj bi se uvrstil med pomembnejše igralce v globalnem nogometnem biznisu.
 
Nova pogodba za medijske pravice lige, v kateri igra West Ham United, bo v obdobju 2016-2019 klubom sicer prinesla 70 odstotkov (!) več prihodkov iz tega naslova. A v iztekajoči se sezoni niti 80 milijonov funtov, kolikor je samo iz tega vira dobil moj klub, ni bilo dovolj, da bi posloval brez izgube.
 
Klub ima dve uradni trgovini za svoje pooblaščene izdelke, ki jih prek spleta skuša v čim večji meri prodajati zlasti v Evropi in Aziji. A v primerjavi z nekaterimi tekmeci iz Anglije ter seveda madridskemu Realu in Barceloni ostaja palček.Tega ne pišem zato, da bi vzbujal usmiljenje nad usodo West Ham Uniteda. Nasprotno. Opozarjam na to, kam gre globalni nogomet. Denar iz medijskih (predvsem televizijskih) pravic še kar raste, pa čeprav zanj ni nikakršnega ekonomskega upravičenja.
 
Pojavljajo se vedno novi medijski igralci s kapitalom, ki se igra s trhlimi špekulacijami na račun prihodnjih rodov. Nogomet je postal naslednji milni mehurček, ki se bo slej ko prej razblinil. Tako kot ameriški trg z nepremičninami, ki je povzročil globalno finančno krizo. Vse skupaj je velika piramidna igra, ki se bo nekega dne morala končati.
 
Tisti dnevi, ko sem začel navijati za svoj londonski klub, so bližje časom iz začetka 20. stoletja, ko so poklicni nogometaši v Angliji na teden zaslužili približno toliko kot pismonoše. Morda se bodo tudi v Anglijo vrnili tisti časi. Sicer pa …
 
Ti časi so nastopili tudi v mnogih evropskih državah, vključno s Slovenijo, kjer poklicni nogometaši – če sploh dobijo plače – zaslužijo približno toliko kot poštarji. Da ne bo pomote, globalno ne bi bilo nič narobe, če bi bilo tako. Se pravi, da bi bilo svetovno bogastvo, ki ga je dovolj za vse, pravičnejše porazdeljeno …
 
Da še zdaj navijam za West Ham United, pa je bolj posledica navade in romantičnih spominov. Nogomet je lepa in zanimiva igra, a vanj prav iskreno verjeti zagotovo ne morem več …

 
 
 
 
back to top