IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 26.09.2017 || Opolnoči spremenjene cene goriv  |  V Kranju odprta 47. trgovina Eurospin v Sloveniji  |  Regal in Imo-real podali prevzemno ponudbo za dve Panvitini družbi  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Proizvajalci ustanovili nov konzorcij za testenine  |  Ljubitelji testenin so bolj zdravi, uživajo manj maščob (študija)  |  Ivica Todorić v blogu o tem, da lex Agrokor ni v skladu z ustavo  |  Entoni Sošić od 1. oktobra na čelu Mercatorja S  |  Srđan Zlatičanin novi generalni direktor Frikoma  |  Predstavitev hrvaškega vina na dunajskem trgu Am Hof  |  Makprogres je prevzel Donio  |  Grill nov šef logistike v Spar Avstriji  |  ZANIMIVOST: Najtežja buča v državi tehta 639 kilogramov  |  Letos manj krušnih žit in koruze, več marelic  |  Kitajski Fosun kupuje indijsko Gland Pharmo za 1,1 milijarde USD  |  Hofer ogljično nevtralen trgovec  |  Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |   Zelena luč za Ceto  |  Nova sezona projekta Štartaj, Slovenija!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |   ||
   

Bilo je nekoč…

28.05.2015
Piše: Igor E. Bergant
 Twitter:@IEBergant   
 
Tudi pri meni se je začelo z "repliko" dresa in televizijskim prenosom …
 
V začetku maja je minilo 40 let, odkar navijam za londonski nogometni klub West Ham United. Gre za precej manj zvenečega mestnega tekmeca Chelseaja ali Arsenala, ki v 120-letni zgodovini še niti enkrat ni osvojil naslov angleškega prvaka. A če se vrnem k "svojim" začetkom …
 
Otroški dres West Ham Uniteda mi je aprila leta 1975 s službenega potovanja v Londonu prinesel oče. Šlo je za neuradno različico, saj klubi tedaj še niso prodajali svoje opreme, mnogi sploh še niso imeli svojih pogodbenih opremljevalcev.
 
Da se je oče v kultni športni trgovini Lillywhites na Piccadilly Circusu odločil prav za bordo rdeče in sinje modro majico West Ham Uniteda, je bilo bržkone povezano z uvrstitvijo kluba v finale angleškega pokala. In prav to tekmo sva si kasneje – kot prvi nogometni prenos na novem barvnem televizorju – ogledala doma.
 
Logično je, da sem navijal za West Ham United. Imel sem dres z – za tedanje jugoslovanske razmere – nenavadno barvno kombinacijo (take majice je res imel FK Sarajevo, a brez rokavov v modri barvi), tekmec Fulham je imel belo-črne drese (in je spominjal na minule čase črno-bele televizije), West Ham United pa je naposled zmagal z 2:0.
 
Skratka, odtlej sem navijač tega kluba.Moj londonski ljubljenec je imel v tem času burno pot, precej padcev in tudi nekaj vzponov. Trenutno je stabilen angleški premierligaš, tako kot večina klubov strahovito zadolžen (skupno za 110 milijonov funtov), kar pa mu ne preprečuje izplačevanja milijonskih plač nogometašem.
 
Ima tudi velike ambicije, saj se bo prihodnje leto preselil na preurejeni olimpijski stadion. S kapaciteto 60 tisoč gledalcev, in posledično skoraj podvojenim "cash flowom", naj bi se uvrstil med pomembnejše igralce v globalnem nogometnem biznisu.
 
Nova pogodba za medijske pravice lige, v kateri igra West Ham United, bo v obdobju 2016-2019 klubom sicer prinesla 70 odstotkov (!) več prihodkov iz tega naslova. A v iztekajoči se sezoni niti 80 milijonov funtov, kolikor je samo iz tega vira dobil moj klub, ni bilo dovolj, da bi posloval brez izgube.
 
Klub ima dve uradni trgovini za svoje pooblaščene izdelke, ki jih prek spleta skuša v čim večji meri prodajati zlasti v Evropi in Aziji. A v primerjavi z nekaterimi tekmeci iz Anglije ter seveda madridskemu Realu in Barceloni ostaja palček.Tega ne pišem zato, da bi vzbujal usmiljenje nad usodo West Ham Uniteda. Nasprotno. Opozarjam na to, kam gre globalni nogomet. Denar iz medijskih (predvsem televizijskih) pravic še kar raste, pa čeprav zanj ni nikakršnega ekonomskega upravičenja.
 
Pojavljajo se vedno novi medijski igralci s kapitalom, ki se igra s trhlimi špekulacijami na račun prihodnjih rodov. Nogomet je postal naslednji milni mehurček, ki se bo slej ko prej razblinil. Tako kot ameriški trg z nepremičninami, ki je povzročil globalno finančno krizo. Vse skupaj je velika piramidna igra, ki se bo nekega dne morala končati.
 
Tisti dnevi, ko sem začel navijati za svoj londonski klub, so bližje časom iz začetka 20. stoletja, ko so poklicni nogometaši v Angliji na teden zaslužili približno toliko kot pismonoše. Morda se bodo tudi v Anglijo vrnili tisti časi. Sicer pa …
 
Ti časi so nastopili tudi v mnogih evropskih državah, vključno s Slovenijo, kjer poklicni nogometaši – če sploh dobijo plače – zaslužijo približno toliko kot poštarji. Da ne bo pomote, globalno ne bi bilo nič narobe, če bi bilo tako. Se pravi, da bi bilo svetovno bogastvo, ki ga je dovolj za vse, pravičnejše porazdeljeno …
 
Da še zdaj navijam za West Ham United, pa je bolj posledica navade in romantičnih spominov. Nogomet je lepa in zanimiva igra, a vanj prav iskreno verjeti zagotovo ne morem več …

 
 
 
 
back to top