IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 18.01.2018 || Mercator s skakalci spodbuja zdrav slog življenja (VIDEO)  |  Obrat Mipa v Kromberku (dokončno) kupuje Pivka Perutninarstvo  |  Sodišče priznalo za 4,1 milijarde evrov terjatev do Agrokorja  |  Prodaja avokada se utegne letos podvojiti  |  Trgovec Iceland do leta 2023 brez plastičnih pakiranj  |  Ferrero postaja tretji največji svetovni proizvajalec čokolade  |  Plodine v Puli odprle objekt št. 81  |  Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |   ||
   

Banke naprej, drugi stop!

14.04.2016
Skupni dobiček, ki so ga banke ustvarile lani, je za makedonske razmere fantastičnih 75,4 milijona evrov. Sicer pa je težko danes delati oz. poslovati v Makedoniji. 
 
Piše:Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika
 
Omejene institucije, nizka poslovna morala, nelojalna konkurenca, politična kriza itd. To so samo nekatere od bistvenih ovir. Zaradi tega je bilo tudi za optimiste prijetno presenečenje, ko je državni zavod za statistiko objavil podatek, da je makedonsko gospodarstvo lani doseglo rast v višini 3,7 odstotka.
 
Na številnih področjih nam ne gredo na roko niti padci na svetovnih tržišč posameznih panog. Metalurgija, na primer, je ena od nosilnih vej, ki pa se je zlomila. Nizke cene jekla na svetovnem tržišču, pa tudi nekatere druge domače okoliščine so vplivale na to, da jeklarji preživljajo najtežje dneve.
 
Zato pa imajo gradbinci na drugi strani za seboj še eno uspešno leto. Lani je imelo namreč gradbeništvo vnovično rast v višini 16,8 odstotka in je tako predstavljalo gonilno silo makedonskega gospodarstva.
 
Po drugi strani pa večina ekonomistov na tovrstni razmah gradbene aktivnosti gleda skeptično in z veliko mero previdnosti, češ, da gre za slabost in da naj v tem primeru motor oz. katalizator niso zasebne naložbe, ampak investicije, ki jih pokriva državni proračun. In to celo z izposojenim denarjem iz tujine, ki ga bo potrebno vrniti z "debelimi” obrestmi.
 
Od tu prihaja tudi dilema ali je ta rast dolgoročnega pomena.Glede lanskega leta so stvari jasne. Kakorkoli obrnemo je zmagovalec bančni sektor. Skupni dobiček, ki so ga dosegle banke, je za makedonske pogoje fantastičen. Kar 75,4 milijona evrov, kar je za 47 odstotkov več kot v enakem časovnem obdobju lani. Kako jim je to uspelo, v pogojih, ko niti ni rekordnega števila kreditov? Del odgovora se skriva v tem, da so uspeli pridobiti vložke z dobrimi stopnjami obresti za depozite. Januarja je bila, na primer, obrestna stopnja skupnih kreditov 6,5 odstotka, na skupne depozite pa je veljala v višini 1,9 odstotka.
 
Ni kaj, bankirji so poslovali s solidno razliko med pridobljenimi in oddanimi sredstvi. A tudi na tem področju se zadeve spreminjajo, manevrski prostor pa se spreminja za nadaljnje korake. Na borzi je, na primer, nekaj delnic, katerih dividende delničarjem prinašajo solidne donose, od 3,9 pa celo do 31,3 odstotka.   
 
Banke praktično nimajo možnost igrati na karto nižjih obrestnih stopenj depozita, brez nevarnosti, da ne bi izgubili varčevalcev. Srečna okoliščina zanje je ta, ker državljani še naprej denar hranijo pri njih in ga ne uporabljajo kot investicije v drugačnih oblikah naložb: delnicah, obveznicah ... 


 
 
 
 
back to top