IN Store
IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 14.08.2018 || V soboto bo slovesno odprt prenovljeni Interspar Vič   |  Dizel in 95-oktanski bencin sta se opolnoči podražila  |  Mariborski Europark praznuje polnoletnost  |  Skupina Kofola v prvi polovici leta uspešno  |  Sadjarji naj bi letos pridelali približno 65.000 ton jabolk  |  Peta beograjska FMCG konferenca revije InStore bo 22.novembra  |  S trgatvijo bodo začeli že avgusta  |  Istrski zajtrk je možno naročiti tudi prek spleta  |  Prenovljena Kraš Bonbonnièra tudi v Dubrovniku (VIDEO)  |  Vinogradniki pričakujejo nadpovprečen letnik  |  Letos po pričakovanjih rekordna letina jabolk  |  ZANIMIVOST: Na lovu za rekordom travo kosilo 570 koscev  |  Spar bo do konca leta odprl še 80 objektov  |  Odprta prva Ideina prodajalna v Plavu  |  Rakuten v prvem polletju zabeležil 60-odstotno rast dobička  |  Nov način pakiranja banan v E-martu  |  Mladi kmetje - osrednja tema letošnjih okroglih miz MKGP na sejmu Agra  |  Medena zmaga na Agri Petru Kolarju s Ptujske Gore  |  Beiersdorf po uspešnem polletju dvignil napovedi prodaje  |  Agrokor posluje nad pričakovanji, Konzum na poti okrevanja   |   ||
   

Banke naprej, drugi stop!

14.04.2016
Skupni dobiček, ki so ga banke ustvarile lani, je za makedonske razmere fantastičnih 75,4 milijona evrov. Sicer pa je težko danes delati oz. poslovati v Makedoniji. 
 
Piše:Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika
 
Omejene institucije, nizka poslovna morala, nelojalna konkurenca, politična kriza itd. To so samo nekatere od bistvenih ovir. Zaradi tega je bilo tudi za optimiste prijetno presenečenje, ko je državni zavod za statistiko objavil podatek, da je makedonsko gospodarstvo lani doseglo rast v višini 3,7 odstotka.
 
Na številnih področjih nam ne gredo na roko niti padci na svetovnih tržišč posameznih panog. Metalurgija, na primer, je ena od nosilnih vej, ki pa se je zlomila. Nizke cene jekla na svetovnem tržišču, pa tudi nekatere druge domače okoliščine so vplivale na to, da jeklarji preživljajo najtežje dneve.
 
Zato pa imajo gradbinci na drugi strani za seboj še eno uspešno leto. Lani je imelo namreč gradbeništvo vnovično rast v višini 16,8 odstotka in je tako predstavljalo gonilno silo makedonskega gospodarstva.
 
Po drugi strani pa večina ekonomistov na tovrstni razmah gradbene aktivnosti gleda skeptično in z veliko mero previdnosti, češ, da gre za slabost in da naj v tem primeru motor oz. katalizator niso zasebne naložbe, ampak investicije, ki jih pokriva državni proračun. In to celo z izposojenim denarjem iz tujine, ki ga bo potrebno vrniti z "debelimi” obrestmi.
 
Od tu prihaja tudi dilema ali je ta rast dolgoročnega pomena.Glede lanskega leta so stvari jasne. Kakorkoli obrnemo je zmagovalec bančni sektor. Skupni dobiček, ki so ga dosegle banke, je za makedonske pogoje fantastičen. Kar 75,4 milijona evrov, kar je za 47 odstotkov več kot v enakem časovnem obdobju lani. Kako jim je to uspelo, v pogojih, ko niti ni rekordnega števila kreditov? Del odgovora se skriva v tem, da so uspeli pridobiti vložke z dobrimi stopnjami obresti za depozite. Januarja je bila, na primer, obrestna stopnja skupnih kreditov 6,5 odstotka, na skupne depozite pa je veljala v višini 1,9 odstotka.
 
Ni kaj, bankirji so poslovali s solidno razliko med pridobljenimi in oddanimi sredstvi. A tudi na tem področju se zadeve spreminjajo, manevrski prostor pa se spreminja za nadaljnje korake. Na borzi je, na primer, nekaj delnic, katerih dividende delničarjem prinašajo solidne donose, od 3,9 pa celo do 31,3 odstotka.   
 
Banke praktično nimajo možnost igrati na karto nižjih obrestnih stopenj depozita, brez nevarnosti, da ne bi izgubili varčevalcev. Srečna okoliščina zanje je ta, ker državljani še naprej denar hranijo pri njih in ga ne uporabljajo kot investicije v drugačnih oblikah naložb: delnicah, obveznicah ... 


 
 
 
 
back to top