IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 26.07.2017 || Potrošniško zaupanje julija navzgor  |  Kmalu gradnja intermodalnega terminala v Batajnici  |  Rekordne cene masla   |  Studio Moderna kupil poljsko "Mango Home Shopping TV"  |  Bo Aldi že do leta 2020 drugi največji trgovec v Evropi?  |  Naprednejša proizvodnja v "čipsarni" Chips Way   |   Kuehne + Nagel okrepil liderski položaj  |  Lidlovo preoblikovanje logistike sadja  |  As Group delovno obeležil deseto obletnico prevzema Kenta   |  AB InBev prevzel proizvajalca energijskih pijač Hiball  |  Ob avtocesti pri Celju Piškovi začeli graditi sodoben logistični center  |  Znana trgovca z večjo ponudbo za vegetarijance   |  Waitrose izvaža v Indijo in na Kitajsko  |  Nočno parkiranje ob neurju v Mercatorjevih pokritih parkiriščih   |  Ahold Delhaize bo preselil sedež v ZDA...  |  Pivovarna Tuzla z novo linijo za PET program  |  Ribogojnica Fonda leto po vstopu Italijanov ohranja svojo usmeritev  |  NIJZ poziva k sodelovanju v nacionalni prehranski raziskavi  |  Zelena luča za obdavčitev sladkih pijač  |  Icelandic Glacial vstopa na kitajski trg  |   ||
   

BDP tudi po turistični sezoni

15.09.2015
Pogled iz Hrvaške: Minulo poletje nas je večina preživela na različne načine. Kot turisti smo bili ob morski obali daljši ali krajši čas. Če sploh … 
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Nekateri smo dopust preživeli bolj, drugi manj dinamično, različno smo tudi potrošili oz. investirali v "lastne kapacitete” za novo sezono. Nekaj drugega pa je, ko tak način doživljanja turistične sezone opazujemo z vidika ekonomske aktivnosti v državi.
 
Na makroekonomski ravni gre pričakovati, da je sezona pripomogla k rasti BDP-ja v tretjem četrtletju leta, in sicer v prvi vrsti zaradi povečane potrošnje tujih gostov. Domači gost je namreč zelo pogosto bival v lastni režiji oz. (sorodstveno-prijateljskem) prostoru in kupoval v domači trgovinski verigi na morski obali.
 
Seveda je s turizmom zaslužila vsaka družina, ki je oddajala apartma(je) ali lastno hišo, ravno tako se bodo lahko glede prometa bolj ali manj z večjim dobičkom pohvalili v hotelskih podjetjih, avtokampih itd. V takšnih skupnih izračunih in bilancah gre razlikovati med tem, kar predstavlja doseženi skupni prihodek, in tem, kar je (registriran) dobiček.
 
Neredko omenjajo vsote v višini 7, 8 ali več milijard evrov, a pri tem ne razlikujejo glede tega, ali je to "promet” ali pa s(m)o to dejansko zaslužili v obliki neto številke. 
 
Kako biti uspešen in konkurenčen? To je pravo vprašanje za začetek vsake nove poslovne sezone ali turistične "posezone”. 
 
Potem ko se je poletje nepreklicno zaključilo, ko se je spremenilo tudi vremensko obdobje in je prišlo do padca temperature ter prvega jesenskega dežja, smo ostali samo še s spomini in – izračuni. Brez gostov, ki so se sicer vrnili v svoje (inozemske) domove in k njihovim svojim obveznostim, a s tistim, kar smo od njih zaslužili.
 
Dejstvo je, da je Hrvaška tik ob Malti in Cipru, kar zadeva delež turistične industrije v nacionalnem BDP-ju. Še bolj priročno in realno pa bi nas lahko primerjali s (pravimi) turističnimi velesilami, kot so: Italija, Španija, Avstrija ali Francija, kjer se v turistični industriji vrtijo vrtoglavo visoki zneski, ki pa so vsi po vrsti zgolj dopolnitev gospodarski aktivnosti v celem nizu drugih sektorjev.
 
In kaj sedaj? Razumeti je treba, da se v uspešnih družbah počiva le nekaj tednov v letu, ves preostali čas pa se dela na organiziran način, in to v tehnološko zahtevnih dejavnostih, v katerih se ustvarjajo proizvodi in storitve z višjo dodano vrednostjo. Le to omogoča visok standard osebnega in družbenega življenja.
 
Vsa javna infrastruktura (zdravstvo, izobraževanje, javna uprava ...) deluje in živi, a prek celega leta kontinuirano tudi troši. Prihodke za poravnavo njihovih stroškov ob vseh osebnih izdatkih zaposlenih ni možno zagotoviti zgolj iz dejavnosti, ki so časovno omejene in ob nizkih dodatnih vrednostih.
 
Tudi v BDP-ju, ki ga dosegajo na istrskem polotoku, ki je pravi turistični prvak, je še dandanes višji BDP, ki je posledica relativno ozke palete dejavnosti v industrijski proizvodnji (energetika, tobak, marikultura, gradbeništvo ...), kot pa delež kolača pri nas tako priljubljenega in šarmantnega turizma. 

 
 
 
 
back to top