IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

BDP tudi po turistični sezoni

15.09.2015
Pogled iz Hrvaške: Minulo poletje nas je večina preživela na različne načine. Kot turisti smo bili ob morski obali daljši ali krajši čas. Če sploh … 
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Nekateri smo dopust preživeli bolj, drugi manj dinamično, različno smo tudi potrošili oz. investirali v "lastne kapacitete” za novo sezono. Nekaj drugega pa je, ko tak način doživljanja turistične sezone opazujemo z vidika ekonomske aktivnosti v državi.
 
Na makroekonomski ravni gre pričakovati, da je sezona pripomogla k rasti BDP-ja v tretjem četrtletju leta, in sicer v prvi vrsti zaradi povečane potrošnje tujih gostov. Domači gost je namreč zelo pogosto bival v lastni režiji oz. (sorodstveno-prijateljskem) prostoru in kupoval v domači trgovinski verigi na morski obali.
 
Seveda je s turizmom zaslužila vsaka družina, ki je oddajala apartma(je) ali lastno hišo, ravno tako se bodo lahko glede prometa bolj ali manj z večjim dobičkom pohvalili v hotelskih podjetjih, avtokampih itd. V takšnih skupnih izračunih in bilancah gre razlikovati med tem, kar predstavlja doseženi skupni prihodek, in tem, kar je (registriran) dobiček.
 
Neredko omenjajo vsote v višini 7, 8 ali več milijard evrov, a pri tem ne razlikujejo glede tega, ali je to "promet” ali pa s(m)o to dejansko zaslužili v obliki neto številke. 
 
Kako biti uspešen in konkurenčen? To je pravo vprašanje za začetek vsake nove poslovne sezone ali turistične "posezone”. 
 
Potem ko se je poletje nepreklicno zaključilo, ko se je spremenilo tudi vremensko obdobje in je prišlo do padca temperature ter prvega jesenskega dežja, smo ostali samo še s spomini in – izračuni. Brez gostov, ki so se sicer vrnili v svoje (inozemske) domove in k njihovim svojim obveznostim, a s tistim, kar smo od njih zaslužili.
 
Dejstvo je, da je Hrvaška tik ob Malti in Cipru, kar zadeva delež turistične industrije v nacionalnem BDP-ju. Še bolj priročno in realno pa bi nas lahko primerjali s (pravimi) turističnimi velesilami, kot so: Italija, Španija, Avstrija ali Francija, kjer se v turistični industriji vrtijo vrtoglavo visoki zneski, ki pa so vsi po vrsti zgolj dopolnitev gospodarski aktivnosti v celem nizu drugih sektorjev.
 
In kaj sedaj? Razumeti je treba, da se v uspešnih družbah počiva le nekaj tednov v letu, ves preostali čas pa se dela na organiziran način, in to v tehnološko zahtevnih dejavnostih, v katerih se ustvarjajo proizvodi in storitve z višjo dodano vrednostjo. Le to omogoča visok standard osebnega in družbenega življenja.
 
Vsa javna infrastruktura (zdravstvo, izobraževanje, javna uprava ...) deluje in živi, a prek celega leta kontinuirano tudi troši. Prihodke za poravnavo njihovih stroškov ob vseh osebnih izdatkih zaposlenih ni možno zagotoviti zgolj iz dejavnosti, ki so časovno omejene in ob nizkih dodatnih vrednostih.
 
Tudi v BDP-ju, ki ga dosegajo na istrskem polotoku, ki je pravi turistični prvak, je še dandanes višji BDP, ki je posledica relativno ozke palete dejavnosti v industrijski proizvodnji (energetika, tobak, marikultura, gradbeništvo ...), kot pa delež kolača pri nas tako priljubljenega in šarmantnega turizma. 

 
 
 
 
back to top