IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Ali vendarle že Đoković?

27.11.2013
piše: Igor E. Bergant,
Twitter: @IEBergant
 
Cerar, Parlov, Seleševa, Kostelićeva, Kukoč, Boban …Kdo je najboljši?

Morda razlog tiči v približevanju konca leta, ko radi opravljamo obračune vseh vrst … Morda zato, ker smo bili jeseni v okviru male družinske turneje po naših nekdanjih prestolnicah (po Dunaju, Berlinu, Rimu, Budimpešti …) v Beogradu.
 
Torej, že dolgo razmišljam o tem, kateri športnik oziroma športnica, ki je bil rojen na področju nekdanje Jugoslavije, je doslej najbolj zaznamoval/-a svetovni šport. K temu me ne napeljuje nekakšna jugonostalgija, ki jo nekateri, vsaj v Sloveniji, razumejo kot nekakšno sanjarjenje (o lepem ali morečem, to delijo duhovi), pač pa pogled na rojstne datume zdaj aktivnih šampionov.
 
Gre namreč za zadnjo generacijo, ki je še bila rojena pred težavnimi rojstvi novih držav. Z njimi ima še vedno večina zdaj živečih ljudi na tem področju nekaj skupnega - da so namreč rojeni v YU. Razlog pa je zagotovo tudi v navdušenju nad kariero srbskega teniškega igralca Novaka Đokovića, ki se mi zdi pravzaprav najresnejši kandidat za neuradno lovoriko najboljšega doslej in, glede na prihod novih generacij, ki so že rojene v novih državah, tudi nasploh med vsemi "born in YUˮ.
 
Toda, ali je Nole najboljši, najodmevnejši, najuspešnejši? Seveda je športnike različnih obdobij in panog težko primerjati med seboj. Slovenski telovadec Leon Štukelj, prvi olimpijski zmagovalec iz tega dela sveta (1924), je kot trikratni dobitnik zlate olimpijske medalje še vedno eden izmed najuspešnejših olimpijcev, a globalni zvezdnik še ni mogel biti. Drugače je s še enim slovenskim telovadcem, Mirom Cerarjem, ki je štiri desetletja po Štuklju z dvema olimpijskima zlatima odličjema ter 30 medaljami z največjih tekmovanj že dosegel svetovno veljavo v enem izmed tako imenovanih bazičnih športov. A da bi bil zvezdnik v globalni panogi?
 
Hrvaški boksar Mate Parlov je bil olimpijski in poklicni svetovni prvak v boksu, a v eni izmed številnih kategoriji. Zadrčan Krešimir Čosićje bil prvi evropski košarkar, ki je postal znan tudi v ZDA, a v NBA ni igral. Ko smo že pri kolektivnih športih – Bernard Vukas in Vladimir Beara sta bila legendi v najbolj priljubljenem športu na svetu, nogometu. Z zornega kota uspehov je najuspešnejši Zvonimir Boban, ki je bil evropski klubski prvak (z Milanom), svetovni mladinski prvak (še z Jugoslavijo) in tretji na svetovnem prvenstvu (s Hrvaško).
 
In nazaj h košarki: Dražen Petrović je v naših krajih zagotovo edinstven in nepozaben, bil je tudi evropski klubski in reprezentančni prvak, pa tudi svetovni prvak. A brez zmagovalnega prstana v NBA, kar velja tudi za njegovega srbskega sodobnika Vladeta Divca. Po uspehih oba prekaša Toni Kukoč, ki je bil z Jordanovimi Bullsi navsezadnje prvak NBA kar trikrat. Kaj pa posamični športi? Enako velja za strelstvo (Jasna Šekarić) ali veslanje (Iztok Čop) ter kajak in kanu na divjih (več Slovencev) ali mirnih vodah (Matija Ljubek).
 
Alpsko smučanje je zanimivo, saj je razvito in cenjeno v najbogatejšem delu sveta (Severna Amerika in Evropa). Glede tega Tini Maze vendarle še precej manjka do Janice Kostelić, ki je bila trikrat skupna zmagovalka svetovnega pokala, štirikrat olimpijska zmagovalka in petkrat svetovna prvakinja. Toda, v kolikšni meri je alpsko smučanje presunljivo za milijone Južnoameričanov, desetine milijonov Afričanov in milijarde Azijcev?
 
Tenis je – ob vsem spoštovanju do smučanja - vendarle bolj globalen. Se pravi, se je v zgodovino svetovnega športa vendarle najbolj vtisnila Monika Seleš oziroma Mónika Szeles (dejstvo, da je vojvodinska Madžarka seveda ne pomeni, da bi bila manj "našaˮ)? Bila je prva številka ena svetovne računalniške lestvice s področja Jugoslavije, osem od devetih naslovov na turnirjih za t. i. Grand Slam je osvojila kot "Jugoslovankaˮ, enega (in še olimpijski bron) kot Američanka. Na teniškem vrhu sta bili – bolj za kratko – tudi Ana Ivanović in Jelena Janković. Se pravi, bo pravi vendarle Đoković? 

 
 
 
 
back to top