IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Ali res moramo rušiti mostove?

05.08.2014
Piše: Kenan Uštović, vodja oddelka za prodajo in razvoj poslovanja, Sberbank BH, d. d., Sarajevo
 
Od malih nog nas učijo, da moramo biti dobri, nasmejani in vedno polni razumevanja. V tem ni nič slabega, ne učijo pa nas prepoznati razlike med tem, ko je potrebno udariti po mizi, se obrniti in enostavno oditi. Mnogi so upravičeno mnenja, da se ravno v tem skrivajo dnevne modrosti zdravih medčloveških odnosov.
 
Pred kratkim sem se znašel v dilemi, ki bi jo mnogi opisali za sladko skrb. Moral sem se odločiti, ali dati odpoved trenutnem delovnemu mestu in poiskati nekaj boljšega nekje drugje ali pač ostati, kar pomeni boriti se na frontah, kjer so mnoge bitke že izgubljene, maske spuščene, a vseeno ohraniti položaj, kjer imam tisto, kar sem trudoma gradil dolgo in kjer se vsaj kolikor toliko počitim varnega.
 
Najti si nov posel ni lahko, večina pa dandanes meni, da so lahko tisti, ki delajo, srečni, da sploh imajo posel oziroma plačo. Iz lastnih izkušenj vam zagotavljam, da res ni enostavno sprejeti odločitve o spremembi službe.  Preden pa se odločimo, ali damo odpoved ali se pač pomirimo s svojim sedanjim položajem, moramo razmisliti, ali za kaj takega sploh obstajajo razlogi. In kateri so? Bodisi za eno ali drugo opcijo. Ali gre za probleme s sodelavci, preveč obveznosti, drug posel, ki je na vidiku, lastni posel, dolgčas ... 
 
Literatura kaže na to, da obstaja (najmanj) deset razlogov, zaradi katerih je treba dati odpoved. Če se v službi ne učite ali pa vaših sposobnosti ne cenijo, je čas, da se nova priložnost poišče nekje drugje. In potem so tu še naslednji razlogi. Če sovražite svoj posel. Če se podjetje, za katerega delate, nahaja v velikih problemih in je prihodnost zelo negotova. Če tudi pritisk in stres vplivata na vaše zdravje. Če je podjetje, za katerega delate, brez vizije itd.
 
Ko je ravnotežje izgubljeno in postanejo pritiski preveliki, je čas za alarm. Pojavljati se začne vedno več nerešljivih problemov, ki jim niste kos oziroma vidite, da jim ne boste. Takrat se je treba zaustaviti in si vzeti čas, da razmislite o nečem novem. V svojem konkretnem primeru vam lahko zaupam, da obstaja več kot polovica omenjenih dejavnikov, ki so že izpolnjeni. To je osnovni razlog, zaradi katerega nameravam in sem se odločil spoznati, ali obstaja kaj boljšega. Portal „moj posao" (moj posel) je izdelal raziskovanje na temo razlogov za odpoved.
 
Rezultati so zelo zanimivi. Ob odpovedih ima oz. je imelo kar 62 % vprašanih že dogovorjen nov posel. Od preostalih, 27 %, pa ti v trenutku odpovedi (še) niso imeli dogovorjene nove službe, a so jo v veliki večini našli zelo hitro. Le 10 % se jih je zaposlilo po daljšem časovnem obdobju. Vsega 2 % vprašanih po odpovedih ni našlo nove zaposlitve. Iz vsega tega lahko sklepamo, da podati odpoved niti ni toliko tvegana odločitev kot se nam pogosto zdi. Menim, da je potrebno izpostaviti tudi nekaj, o čemer bi se morali ob odhodih in odpovedih vprašati managerji podjetij. In sicer: „People don't leave companies – they leave leaders." (Zaposleni ne zapuščajo podjetij, ampak tamkajšnje vodilne.)
 
Tale tekst pa bom zaključil z besedami velikega ruskega piscaF. M. Dostojevskega, ki je v "Zapisih iz podzemlja” zapisal: "Če bi bil namesto dvorca kokošnjak in če bi začelo deževati, bi mogoče vstopil vanj, da se ne bi zmočil, a vseeno tega kokošnjaka ne bi razglašal za dvorec zgolj zaradi zahvalnosti, ker me je zaščitil pred dežjem. Vi pravite, da je v tem primeru vseeno, ali gre za kokošnjak ali palačo. Da – odgovarjam, a če bi človek živel samo zato, da ni premočen ...” 
 
Vsega 2 % vprašanih po odpovedih ni našlo nove zaposlitve. Iz vsega tega lahko sklepamo, da  podati odpoved niti ni toliko tvegana odločitev, kot se nam pogosto zdi.


 
 
 
 
back to top